Uvod v letni poročili Evropskega računskega sodišča za leto 2016

Predsednikov predgovor

Evropsko računsko sodišče letos praznuje svojo štiridesetletnico. Že več kot dvajset let daje vsako leto izjavo o zanesljivosti zaključnega računa EU ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij.

Letos je prvič po letu 1994 izreklo mnenje s pridržki (in ne negativno mnenje) o pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom za leto 2016. To kaže, da se je upravljanje sredstev EU precej izboljšalo. Za velik del revidiranih odhodkov za leto 2016 ni bila ugotovljena pomembna stopnja napake. Tudi za ocenjeno stopnjo napake za plačila iz proračuna EU je v zadnjih treh letih opaziti, da se stalno izboljšuje, in sicer s 4,4 % v letu 2014 na 3,8 % v letu 2015 in 3,1 % v letu 2016. Tako kot v prejšnjih letih je Sodišče tudi tokrat prišlo do zaključka, da je zaključni račun za leto 2016 resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU.

V zvezi z delom v prihodnosti se je Sodišče odločilo, da bo na novo presodilo, kako izvaja revizije proračuna EU, kot je določilo v svoji strategiji za obdobje 2018–2020. Zlasti namerava bolj upoštevati različne ravni notranjih kontrol v Evropski komisiji in v upravnih organih držav članic, ki upravljajo porabo EU. Tako bo bolj jasno, kje se ohranjajo pomanjkljivosti. Sodišču bo to tudi pomagalo spodbujati odgovornost in še izboljšati upravljanje financ EU.

Rezultati nasploh

Ključne ugotovitve

• Zaključni račun EU za leto 2016 je bil pripravljen v skladu z mednarodnimi standardi in je v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz stanja. Zato Sodišče kot vsako leto od leta 2007 naprej izreka mnenje brez pridržkov o njegovi zanesljivosti.
• Ocenjena stopnja napake za plačila iz proračuna EU se je v zadnjih letih stalno izboljševala, in sicer je znašala leta 2016 3,1 %, leta 2015 3,8 % in leta 2014 4,4 %. Še več, leta 2016 za velik del revidiranih odhodkov, in sicer plačila pravic, ni bila odkrita pomembna stopnja napake. Zato Sodišče prvič, odkar je leta 1994 začelo dajati izjavo o zanesljivosti, za plačila v letu 2016 izreka mnenje s pridržki.
• Plačila pravic se nakazujejo upravičencem za izpolnjevanje pogojev in ne kot povračilo stroškov. Predstavljajo približno polovico revidiranih odhodkov za leto 2016 in vključujejo neposredno pomoč kmetom, ki je največji del porabe na področju naravni viri: tržna in neposredna podpora (z ocenjeno stopnjo napake v višini 1,7 %), ter porabo za področje uprave (z ocenjeno stopnjo napake v višini 0,2 %). Na obeh področjih je ocenjena stopnja napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti. Druge dejavnosti, ki se financirajo s plačili pravic, so študijske in raziskovalne štipendije ter kmetijsko-okoljski ukrepi.
• Plačila za povračila stroškov se nakazujejo upravičencem, ki so imeli stroške, ki se lahko povrnejo iz sredstev EU. Vključujejo porabo na področjih z najvišjimi stopnjami napake: naravni viri: razvoj podeželja, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo (z ocenjeno stopnjo napake v višini 4,9 %) ter ekonomska, socialna in teritorialna kohezija (z ocenjeno stopnjo napake v višini 4,8 %). Druge dejavnosti, financirane s plačili za povračilo stroškov, so raziskovalni projekti, programi usposabljanja in razvojni programi.
• Poročanje Komisije o pravilnosti je za večino področij v glavnem skladno z rezultati Sodišča. Tudi Komisija je ugotovila pomembno stopnjo napake nasploh.
• Popravljalni ukrepi organov v državah članicah in Komisije so imeli pozitiven učinek na ocenjeno stopnjo napake. Brez njih bi bila skupna ocenjena stopnja napake, ki jo je ugotovilo Sodišče, za 1,2 % višja. Na voljo je bilo dovolj informacij, da bi bilo mogoče preprečiti ali odkriti in popraviti velik del napak. Če bi se te informacije uporabile za popravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake za celotno porabo na področjih ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter Evropa v svetu pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.
• To leto je bil skupen znesek plačil, za katera se je EU obvezala, da jih bo izplačala iz prihodnjih proračunov, višji kot kdaj koli prej. Po predvidevanjih se bo ta znesek do leta 2020 še večal. Odprava tega zaostanka in preprečevanje nastanka novega bi morali biti prioriteti pri načrtovanju večletnega finančnega okvira za obdobje, ki se bo začelo leta 2020.
• Sodišče je primerjalo okvir Komisije za poročanje o smotrnosti z dobrimi praksami v drugih upravah. Prišlo je do zaključka, da bi morala Komisija poenostaviti merjenje smotrnosti, na primer z izrazitim zmanjšanjem števila ciljev in kazalnikom.

Kdo smo

Poslanstvo Sodišča kot zunanjega revizorja EU je prispevati k izboljšanju njenega finančnega poslovodenja, spodbujati odgovornost in preglednost ter delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov njenih državljanov.

Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovilo, prikazuje pomanjkljivosti in uspehe ter snovalcem politike in zakonodajalcem ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Kaj je Sodišče revidiralo

Izjava o zanesljivosti, ki jo Sodišče daje za proračun EU

Evropski parlament in Svet se v skladu z večletnimi finančnimi okviri vsako leto dogovorita za proračun EU. Za pravilno porabo proračuna je odgovorna predvsem Komisija.

Evropsko računsko sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke proračuna EU ter preuči, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije skladne z veljavnimi pravili in predpisi na ravni EU in držav članic.

To je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče dati Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Proračun EU za leto 2016 v številkah

Proračunska poraba je pomemben instrument za doseganje ciljev politik EU.

Leta 2016 je skupna proračunska poraba znašala 136,4 milijarde EUR ali približno 267 EUR po državljanu. V povprečju je poraba EU predstavljala 2,0 % izdatkov sektorja država vseh držav članic EU.

Od kod prihaja denar?

Proračun EU se financira na različne načine. Največji delež (95,6 milijarde EUR) prispevajo države članice sorazmerno z njihovim bruto nacionalnim dohodkom. Drugi viri vključujejo carinske dajatve (20,1 milijarde EUR) ter davek na dodano vrednost (15,9 milijarde EUR), ki jih poberejo države članice.

Za kaj se denar porabi?

Letni proračun EU se porabi za veliko različnih področij (glej diagram 1).

Plačila se izvršujejo kot podpora za različne dejavnosti, kot so kmetovanje ter razvoj podeželskih in mestnih območij, projekti prometne infrastrukture, raziskave, usposabljanje za brezposelne, podpora državam, ki se želijo pridružiti EU, ali pomoč sosednjim državam in državam v razvoju.

Približno dve tretjini proračuna se porabita v okviru t. i. deljenega upravljanja, pri katerem posamezne države članice razdeljujejo sredstva in upravljajo odhodke v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo (npr. odhodke na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter naravnih virov).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Zaključni račun EU je resničen in pošten prikaz stanja

Zaključni račun EU za leto 2016 je bil pripravljen v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor in je v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnih rezultatov EU za to leto ter njenih sredstev in obveznosti ob koncu leta.

Zato je Sodišče lahko – tako kot že vsa leta od leta 2007 – izreklo mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa (tj. potrdilo zaključni račun).

Odhodki EU, razen plačil za povračila stroškov, so zakoniti in pravilni

Sodišče preizkuša vzorec transakcij za vse dele proračuna EU, da dobi ocene o tem, koliko napake vplivajo na prihodke in različna področja porabe. Več informacij o revizijskem pristopu Evropskega računskega sodišča in ocenjeni stopnji napake najdete tukaj.

Sodišče ugotavlja, da v prihodkih ni bilo pomembnih napak.

Za leto 2016 izdaja mnenje s pridržki o plačilih iz proračuna EU. Tako mnenje izreka prvič, odkar je leta 1994 začelo dajati izjavo o zanesljivosti.

Stopnja napake za odhodke kot celoto po oceni Sodišča znaša 3,1 % (glej diagram 2). V letu 2015 je ta delež znašal 3,8 %, v letu 2014 pa 4,4 %.

^Opomba:Sodišče za oceno stopnje napake uporablja standardne statistične tehnike. Ugotavlja, da je stopnja napake za dano populacijo pri 95-odstotni stopnji zaupanja med spodnjo in zgornjo mejo napake (za več podrobnosti glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2016).

Napake so bile v glavnem omejene na plačila za povračila stroškov, za katera stopnja napake po oceni Sodišča znaša 4,8 %. Sodišče ocenjuje, da stopnja napake za plačila pravic znaša 1,3 %, kar je pod pragom pomembnosti, ki ga Sodišče določa na 2 % (glej diagram 3).

Sodišče zato ugotavlja, da so plačila za leto 2016 zakonita in pravilna, razen plačil za povračilo stroškov.

Poraba v okviru deljenega upravljanja proporcionalno prispeva k skupni napaki

Preizkušanje daje tudi rezultate za posamezna področja porabe, ki so prikazana v diagramu 4. Način upravljanja odhodkov EU, in sicer neposredno ali posredno upravljanje Komisije ali deljeno upravljanje z državami članicami, ima manjši učinek na pravilnost. Za leto 2016 so ocenjene stopnje napake za deljeno upravljanje in za vse druge vrste operativnih odhodkov skoraj enake.

Delež revidiranih odhodkov je bil največji za področje naravnih virov (45 %). Tržna in neposredna podpora, ki jo sestavljajo v glavnem plačila direktne pomoči kmetom, predstavlja več kot tri četrtine tega področja. Pri njej ni pomembnih napak (ocenjena stopnja napake: 1,7 %). Razvoj podeželja, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo je drugi del tega področja. Pri njem je bila ugotovljena pomembna napaka (ocenjena stopnja napake: 4,9 %).

Področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije je drugi največji del revidiranih odhodkov (28 %). Napake na tem področju so v glavnem posledica neupravičenih upravičencev, dejavnosti, projektov ali odhodkov (približno 70 %). Skoraj vsi odhodki na tem področju so plačila za povračila stroškov. Proračunsko leto 2016 je zadnje leto, v katerem so vsi odhodki, ki jih je revidiralo Sodišče, povezani z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007–2013. V prihodnjih letih lahko pričakujemo vse večji delež sredstev večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Skupne napake za ti dve področji deljenega upravljanja prispevajo 79 % k ocenjeni stopnji napake za leto 2016.

^%Ocenjena stopnja napake temelji na količinsko opredeljivih napakah, ki jih je Sodišče odkrilo s svojim delom, zlasti preizkušanjem vzorca transakcij. Za vzorčenje in oceno stopnje napake Sodišče uporablja standardne statistične tehnike (glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2016).

^*Sodišče ne daje posebne ocene za porabo v okviru razdelka 3 (varnost in državljanstvo) in razdelka 6 (nadomestila) večletnega finančnega okvira niti za drugo porabo (posebni instrumenti zunaj večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, kot sta rezerva za nujno pomoč in instrument prilagodljivosti), vendar delo na teh področjih prispeva k splošnemu zaključku Sodišča o porabi za leto 2016.

Ocenjena stopnja napake v porabi za konkurenčnost za rast in delovna mesta ostaja višja od stopnje napake za proračun EU kot celoto (3,1 %). Večina napak je bila povezanih s povračilom neupravičenih stroškov dela in posrednih stroškov, ki so jih prijavili upravičenci raziskovalnih projektov.

Manjkajoči bistveni dokumenti in predfinanciranje, ki ga je Komisija obračunala brez finančnih poročil, prispevajo dve tretjini k skupni ocenjeni stopnji napake na področju Evropa v svetu.

V diagramu 5 je primerjava ocenjenih stopenj napake po različnih področjih porabe za obdobje 2014–2016. Več informacij o rezultatih na področju prihodkov in na posameznih področjih porabe najdete tukaj in v ustreznih poglavjih letnega poročila za leto 2016.

^%Ocenjena stopnja napake temelji na količinsko opredeljivih napakah, ki smo jih odkrili s svojim delom, zlasti preizkušanjem vzorca transakcij. Za vzorčenje in oceno stopnje napake Sodišče uporablja standardne statistične tehnike (glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2016).

^*Leta 2014 so te napake prispevale 0,6 odstotne točke k skupni ocenjeni stopnji napake za razdelek 2 večletnega finančnega okvira „naravni viri”. Zaradi spremenjenega pravnega okvira za skupno kmetijsko politiko to ni več veljalo za leti 2015 in 2016.

Sodišče pri oceni stopnje napake v nekaterih okoliščinah upošteva popravljalne ukrepe

Države članice in Komisija uporabljajo popravljalne ukrepe, kadar so odhodki nepravilni in kadar napake v plačilih niso bile ugotovljene v zgodnejši fazi procesa. Sodišče si pri rezultatih svojih revizij te ukrepe prizadeva upoštevati, če so bili izvedeni, preden so bila plačila izvršena ali preden jih je Sodišče preučilo. Sodišče potem preveri uporabo popravkov in prilagodi svojo ocenjeno stopnjo napake vedno, kadar je to ustrezno.

Če se leta 2016 za plačila, ki jih je Sodišče revidiralo, ti popravljalni ukrepi ne bi uporabili, bi skupna ocenjena stopnja napake znašala 4,3 % namesto 3,1 %.

Še več, na voljo je bilo dovolj informacij, da bi bilo mogoče velik del napak preprečiti ali odkriti in popraviti pred prijavo odhodkov Komisiji. Če bi se te informacije uporabile za popravo napak, bi bila leta 2016 ocenjena stopnja napake za celotno porabo na področjih ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter Evropa v svetu pod 2-odstotnim pragom pomembnosti. To pomeni, da niso potrebne dodatne kontrole porabe EU, ampak da je treba ustrezno izvajati obstoječe kontrole.

Informacije Komisije o pravilnosti porabe so v glavnem skladne z rezultati Sodišča

Vsak generalni direktorat (GD) Komisije pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki vključuje izjavo, v kateri generalni direktor daje zagotovilo, da poročilo pravilno prikazuje finančne informacije in da so transakcije, za katere je odgovoren, zakonite in pravilne. Vsi generalni direktorati so tudi ocenili stopnje napake, ki so v večini primerov v glavnem skladne z ocenami Sodišča.

Sodišče primere domnevnih goljufij posreduje uradu OLAF

Goljufija je namerno zavajanje zaradi pridobivanja koristi. Naša ocena stopnje napake v proračunu EU torej ni merilo za goljufije, neučinkovitost ali potrato. Je zgolj ocena zneska, ki ne bi smel biti izplačan, ker ni bil porabljen v skladu z veljavnimi pravili in predpisi.

Sodišče o vseh domnevnih goljufijah, odkritih med revizijskim delom, obvesti Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Naloga Urada je, da te zadeve razišče in nadalje ukrepa, in sicer v sodelovanju z nacionalnimi sodnimi oblastmi, če je primerno. Leta 2016 je Sodišče odkrilo 11 primerov domnevnih goljufij med približno 1 000 transakcijami, ki jih je revidiralo za izjavo o zanesljivosti ter pri drugih revizijah smotrnosti poslovanja in/ali skladnosti (2015: 12).

Te primere in še pet drugih primerov, na katere so Sodišče opozorili državljani, je posredovalo OLAF. Primeri domnevnih goljufij so se najpogosteje nanašali na umetno ustvarjanje pogojev za izpolnjevanje meril za upravičenost do subvencije, nezagotovitev blaga ali storitev, prijave stroškov, ki niso izpolnjevali meril za upravičenost, nasprotja interesov in nepravilnosti pri javnem naročanju.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah so v poglavju 1 letnega poročila o proračunu EU za leto 2016. Celotno besedilo letnega poročila Sodišča je na voljo na spletišču Sodišča (http://www.eca.europa.eu/en/Pages/DocItem.aspx?did=41732).

Izzivi pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

Zneski, ki jih bo treba plačati v prihodnosti, so največji doslej

Leta 2016 je EU izvršila manj plačil, kot je bilo sprva načrtovano. Vzrok za to so bile v glavnem velike zamude pri začetku izplačevanja sredstev v okviru mnogih programov večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, pri katerih se uporablja deljeno upravljanje, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov na področju kohezije in razvoja podeželja.

Obenem pa so se prihodnje obveznosti prevzemale praktično v skladu z načrti. Zato so zneski, ki jih bo treba plačati v prihodnjih letih, doslej najvišji in znašajo približno 238,8 milijarde EUR. Odprava tega zaostanka in izogibanje novemu bi morali biti prioriteti pri načrtovanju večletnega finančnega okvira za obdobje, ki se bo začelo leta 2020.

Skupna finančna izpostavljenost proračuna EU se je zaradi velikih dolgoročnih obveznosti, jamstev in pravnih obveznosti prav tako povečala, kar pomeni, da bo v prihodnosti potrebno skrbno upravljanje sredstev, da se omeji tveganje za proračun EU na tem področju.

Države članice bi lahko imele težave pri črpanju dela razpoložljivih sredstev EU

Iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI: Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za regionalni razvoj ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo) se financira približno tretjina odhodkov EU, ti skladi pa predstavljajo tudi velik del izdatkov sektorja država nekaterih držav članic (glej diagram 6).

Zaradi velikih odobritev za prevzem obveznosti, ki so v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 še na voljo, bi lahko imele države članice, pri katerih sredstva skladov ESI predstavljajo pomemben delež izdatkov sektorja država, težave najti visokokakovostne projekte, za katere bi porabile razpoložljiva sredstva EU, ali projekte, ki bi jih sofinancirale.

Sodišče je ugotovilo, da na splošno prejemki iz proračuna EU v vseh letih predstavljajo velik delež kapitalskih naložb nekaterih držav članic. To pomeni, da lahko imata velikost in čas izplačila teh prejemkov pomembne makroekonomske učinke, na primer na naložbe ter na rast in delovna mesta. Te učinke je treba pri načrtovanju prihodnjih odhodkov proračuna EU zadostno upoštevati.

Prilagodljivost proračuna EU za odzivanje na nepredvidene dogodke je majhna

Proračunski sistem EU je zasnovan tako, da zagotavlja predvidljivo financiranje za dolgoročne programe porabe EU. Poleg tega ima EU več instrumentov za odziv na izredne razmere. Ti instrumenti so se v zadnjih letih vse več uporabljali, na primer za reševanje begunske krize.

Ker je prišlo pri mnogih programih večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 do zamud pri plačilih, Sodišče meni, da obstaja tveganje, da bodo zgornje meje porabe v prihodnjih letih dosežene z normalnimi odhodki. Zaradi tega bi bilo manj možnosti za zelo potrebno prilagodljivost proračuna EU za odziv na nepričakovane dogodke.

Zapletenost ureditev EU za financiranje se še veča

Proračun EU je enotni mehanizem, za katerega veljajo posebna pravila. To pomaga zagotavljati odgovornost in preglednost za državljane EU in njihove predstavnike.

Ker pa je bilo treba najti dodatna sredstva za reševanje novih problemov (kot je finančna kriza, podnebne spremembe, migracije in begunska kriza ter povečanje investicij v EU), so se z leti režimi financiranja zelo spremenili, kar je privedlo do velikega povečanja števila subjektov in instrumentov, vključenih v financiranje izvajanja politik in programov EU. Zato je težje uspešno upravljati in revidirati porabo EU ter poročati o njej ali dobiti celovit pregled nad njo.

Sodišče ugotavlja, da bi nadaljevanje tega trenda lahko oslabilo odgovornost za proračun EU in njegovo preglednost.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah v zvezi z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem so v poglavju 2 letnega poročila o proračunu EU za leto 2016.

Treba bi bilo povečati osredotočenost na smotrnost

S prevzemom mednarodnih dobrih praks bi se okvir za poročanje o smotrnosti, ki ga uporablja Komisija, lahko izboljšal

Sredstva EU je treba porabljati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, ki so gospodarnost, učinkovitost in uspešnost. Komisija uporablja kompleksen in raznolik okvir za merjenje smotrnosti in poročanje o rezultatih, ki jih daje proračun EU. Sodišče je primerjalo okvir, ki ga uporablja Komisija, z mednarodnimi standardi in dobrimi praksami nacionalnih vlad in mednarodnih organizacij. Tako je lahko opredelilo sedem področij, na katerih bi se lahko Komisija učila od drugih in izboljšala svoj sistem za poročanje o smotrnosti. Ta del zaključujemo s priporočilom Komisiji, naj:

• poenostavi merjenje smotrnosti, na primer z dodatnim zmanjšanjem števila ciljev in kazalnikov,
• bolj uravnoteženo poroča o smotrnosti, na primer z jasnim prikazom informacij o glavnih problemih pri doseganju smotrnosti v najpomembnejših poročilih Komisije o smotrnosti,
• izboljša prijaznost do uporabnikov svojih poročil o smotrnosti, na primer z večjo uporabo vizualnih in interaktivnih orodij za predstavitev podatkov,
• bolje dokaže dobro uporabo rezultatov presoj, na primer z izvajanjem bolj sistematičnega naknadnega spremljanja,
• v najpomembnejših poročilih o smotrnosti navede, ali so po njeni najboljši vednosti zagotovljene informacije o smotrnosti dovolj kakovostne,
• zagotovi boljšo dostopnost informacij o smotrnosti.

Komisija sprejme in izvede velik del priporočil Sodišča

Letos je bilo analizirano izvajanje 108 priporočil, ki jih je Sodišče dalo Komisiji med letoma 2010 in 2013. Komisija je v celoti ali večinoma izvedla 90 priporočil. V večini primerov je izvedla celo priporočila, s katerimi se sprva ni strinjala. Sodišče pa je ugotovilo, da šest priporočil ni bilo izvedenih (glej diagram 7).

Lani je Sodišče sprejelo rekordno število posebnih poročil o celi vrsti zadev

Sodišče v svojih posebnih poročilih, od katerih jih večina temelji na revizijah smotrnosti ali kombinaciji ocen skladnosti s predpisi in smotrnosti, redno ocenjuje smotrnost. Leta 2016 smo sprejeli 36 posebnih poročil, kar je rekordno število. Vsa posebna poročila iz leta 2016 so našteta v diagramu 8.

Želite izvedeti več? Vse informacije o naši oceni smotrnosti so v poglavju 3 letnega poročila o proračunu EU za leto 2016.

Posebna poročila Sodišča, ki so v glavnem poročila o revizijah smotrnosti, so dosegljiva na njegovem spletišču v 23 jezikih EU (http://www.eca.europa.eu/sl/Pages/AuditReportsOpinions.aspx?ty=Specialreport&tab=tab4).

Podrobneje o prihodkih in področjih porabe

Prihodki
144,7 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Naša revizija je zajela prihodke proračuna EU, s katerimi se financira poraba EU. Preučili smo nekatere ključne sisteme kontrole za izračun in pobiranje lastnih sredstev ter vzorec prihodkovnih transakcij.

Prispevki iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic in davka na dodano vrednost (DDV) se izračunajo na podlagi makroekonomskih statističnih podatkov in ocen, ki jih zagotovijo države članice. Leta 2016 so prihodki, izračunani na podlagi BND in DDV, predstavljali 66 % oziroma 11 % skupnih prihodkov EU.

Tradicionalna lastna sredstva, v glavnem carinske dajatve na uvoz, ki jih za EU pobirajo upravni organi držav članic, so predstavljala naslednjih 14 % prihodkov EU. Ostalih 9 % prihodkov EU prihaja iz drugih virov (npr. prispevki in povračila na podlagi sporazumov in programov Unije ter kazni, ki jih Komisija nalaga za kršitev pravil konkurence).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Preučeni sistemi, povezani s prihodki, so bili v glavnem uspešni. V zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi pa Sodišče meni, da so bile nekatere kontrole le delno uspešne. Poleg tega je Sodišče našlo nekaj področij, na katerih bi Komisija lahko izboljšala uporabljene metode in proces preverjanja, s katerim ugotavlja posledice dejavnosti večnacionalnih družb za oceno BND (zlasti metode za obravnavanje kapitaliziranih sredstev raziskav in razvoja). To bi lahko vplivalo na izračun prispevkov držav članic v proračun EU.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• v sodelovanju z državami članicami analizira vse morebitne posledice dejavnosti večnacionalnih družb za oceno BND ter pripravi navodila za države članice o tem, kako obravnavati te dejavnosti pri sestavi nacionalnih računov;
• potrdi, da so bila sredstva raziskav in razvoja pravilno evidentirana v nacionalnih računih držav članic.

 

Želite izvedeti več? Vse informacije o naši reviziji prihodkov EU so v poglavju 4 letnega poročila o proračunu EU za leto 2016.

Konkurenčnost za rast in delovna mesta
15,2 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Revizija je zajela odhodke za raziskave in inovacije, izobraževalne sisteme in spodbujanje zaposlovanja, enotni trg digitalnih vsebin, energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost, posodabljanje prometnega sektorja ter izboljševanje poslovnega okolja, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).

Revidirani odhodki za leto 2016 na tem področju so znašali 15,2 milijarde EUR. Večina porabe so bila nepovratna sredstva, dodeljena javnim ali zasebnim upravičencem, ki sodelujejo v projektih. Glavno tveganje za pravilnost transakcij so neupravičeni stroški, ki jih prijavijo upravičenci in ki jih Komisija pred povračilom ne odkrije niti popravi.

Za raziskave in inovacije je bilo leta 2016 porabljenih 59 % sredstev v tem podrazdelku, in sicer v okviru 7. okvirnega programa za raziskave in razvoj za obdobje 2007–2013 (7. okvirni program) in novega okvirnega programa Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Večina napak se je nanašala na povračilo neupravičenih stroškov dela, drugih neupravičenih neposrednih stroškov (npr. potni stroški in stroški za opremo, ki niso bili povezani s projekti) ali neupravičenih posrednih stroškov, ki so jih prijavili upravičenci. To vključuje računske napake, neobstoj dokazil za prijavljene stroške in stroške, ki so nastali zunaj dovoljenega obdobja (glej primere v okviru).

Na voljo je bilo dovolj informacij, da bi bilo mogoče preprečiti ali odkriti in popraviti velik del napak. Če bi se te informacije uporabile za popravo napak, bi ocenjena stopnja napake za celotno porabo na področju konkurenčnost za rast in delovna mesta znašala 2,9 %.

V več primerih je Sodišče tudi odkrilo, da so koordinatorji projektov z zamudo nakazovali sredstva EU drugim sodelujočim pri projektih, kar ima lahko resne finančne posledice za sodelujoče pri projektih, zlasti za MSP z majhnim obratnim kapitalom.

Pravila za financiranje za program Obzorje 2020 so enostavnejša od tistih za 7. okvirni program, Komisija pa si je zelo prizadevala zmanjšati upravno zapletenost. Poenostavitev je pomembna, ker zmanjšuje upravno breme in lahko zmanjša tveganje pravne negotovosti in nedosledne obravnave upravičencev. Leta 2016 je Komisija predlagala dodatne poenostavitvene ukrepe (kot je podpora, namenjena za zagonska podjetja, in širša uporaba pavšalnih zneskov). Toda Sodišče ugotavlja, da pri dodatnem poenostavljanju pravnega okvira obstajajo priložnosti in tveganja.

Ocena pravilnosti z izkazi povezanih transakcij v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov za raziskave in inovacije, izobraževanje in kulturo ter mobilnost in promet je poštena, zagotovljene informacije pa se ujemajo z ugotovitvami in zaključki Sodišča. Sodišče pa je odkrilo razlike pri metodologijah, ki jih generalni direktorati uporabljajo za izračun stopenj napak in zneskov, pri katerih obstaja tveganje.

Od leta 2014 je za naknadne revizije projektov, ki se izvajajo v okviru okvirnih programov za raziskave, odgovorna skupna revizijska služba. Služba za notranjo revizijo Komisije je revidirala to skupno revizijsko službo in priporočila, naj za projekte v okviru programa Obzorje 2020 hitreje zaključuje revizije in izboljša svoje notranje procese za načrtovanje in spremljanje revizij ter poročanje o njih.

Pred povračilom stroškov Komisija poleg finančnih kontrol izvaja tudi ocene smotrnosti za vse raziskovalno-inovacijske projekte. Sodišče je pregledalo ocene smotrnosti, ki jih je izvedla Komisija, za 60 skupnih raziskovalno-inovacijskih projektov iz vzorca Sodišča. Po mnenju Komisije je večina teh projektov dosegla pričakovane rezultate, petina pa jih je bila izredno uspešnih. Obenem pa se je po navedbah Komisije 15 % projektov izvajalo z zamudo. Za 7 % projektov je Komisija menila, da prijavljeni stroški niso bili razumni glede na dosežen napredek.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• zaradi zmanjšanja pravne negotovosti dodatno racionalizira pravila in postopke za program Obzorje 2020 tako, da bo revidirana finančna uredba zagotavljala širšo uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov (kot so stroški na enoto, pavšalni zneski, pavšalne stopnje in nagrade);
• uporablja dosleden pristop pri izračunu stopnje napake in skupnih zneskov, pri katerih obstaja tveganje;
• skrajša čas, potreben za zaključek naknadnih revizij, in izboljša notranje procese za njihovo načrtovanje in spremljanje ter poročanje o njih.

Želite izvedeti več? Vse informacije o naši reviziji odhodkov EU za konkurenčnost za rast in delovna mesta so v poglavju 5 letnega poročila o proračunu EU za leto 2016.

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
35,7 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Cilj porabe na tem področju je zmanjševanje razlik v stopnjah razvoja med regijami, prestrukturiranje nazadujočih industrijskih območij ter spodbujanje čezmejnega, nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Revidirani odhodki za leto 2016 na tem področju so znašali 35,7 milijarde EUR. Leto 2016 je bilo zadnje leto, za katerega so se vsa plačila, ki so bila predmet naše revizije, nanašala na programsko obdobje 2007–2013. Sredstva se porabljajo za dve glavni področji: regionalno in mestno politiko ter zaposlovanje in socialne zadeve.

• Regionalna in mestna politika EU se večinoma izvaja v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ki sta leta 2016 skupaj dosegla 76 % porabe za kohezijsko politiko. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se financirajo infrastrukturni projekti, ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest, pobude za regionalni gospodarski razvoj ter dejavnosti za podporo malih in srednjih podjetij. Iz Kohezijskega sklada se financira okoljska in prometna infrastruktura v državah članicah z bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca, ki je nižji od 90 % povprečja EU.
• Področje zaposlovanja in socialnih zadev, ki se v glavnem financira iz Evropskega socialnega sklada, je leta 2016 doseglo 21 % porabe za kohezijsko politiko. Odhodki na tem področju so namenjeni izboljšanju zaposlovanja in zaposlitvenih možnosti, in sicer spodbujajo visoko stopnjo zaposlenosti ter ustvarjanje več in boljših delovnih mest.

Za odhodke se uporablja deljeno upravljanje z državami članicami, in sicer upravljanje sofinanciranja operativnih programov, v okviru katerih se financirajo projekti. Pravila za upravičenost za povračilo stroškov so določena na nacionalni ali regionalni ravni in se razlikujejo med državami članicami in/ali programi.

Približno 3 % porabe za kohezijsko politiko se izvršuje v okviru drugih posebnih instrumentov in skladov, kot sta evropski instrument sosedstva in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Glavni viri napak pri porabi na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije kot celote so vključitev neupravičenih stroškov v prijave stroškov upravičencev, izbira neupravičenih projektov, dejavnosti ali upravičencev (glej primere v okviru) ter kršitev zakonodaje o javnem naročanju.

Za bistveni delež transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljive napake, so imeli organi v državah članicah na voljo dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, preden so zahtevali povračilo od Komisije. Če bi te informacije uporabili za popravo napak pred prijavo odhodkov Komisiji, bi ocenjena stopnja napake za skupno porabo v okviru ekonomske, socialne in teritorialne kohezije znašala 1,1 % in bi bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Finančni instrumenti v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Evropskem socialnem skladu

Do konca leta 2015 je povprečna stopnja izplačil končnim prejemnikom sredstev finančnih instrumentov znašala 75 %, v prejšnjem letu pa 57 %. Finančni instrumenti imajo obliko naložb v lastniški kapital, posojil ali jamstev in se uporabljajo za usmerjanje sredstev v podjetja ali urbane projekte. Do konca leta 2015 je bilo vzpostavljenih 1 052 finančnih instrumentov s skupnimi sredstvi v višini približno 16,9 milijarde EUR. Več držav članic je imelo težave pri porabi svojih sredstev iz finančnih instrumentov v celoti. Španija, Italija, Nizozemska in Slovaška so porabile veliko manj, kot je znašalo povprečje za EU. Če se ne porabijo vseh razpoložljivih sredstev, to pomeni, da ni v celoti dosežena ena od glavnih koristi tovrstnih instrumentov, tj. možnost večkratne uporabe sredstev.

Zagotovilo Komisije za programsko obdobje 2007–2013

V svojem posebnem poročilu št. 36/2016 o pripravah na zaključevanje programov za obdobje 2007–2013 je Sodišče ugotovilo, da je Komisija uvedla ustrezno ureditev za države članice za zaključevanje operativnih programov na področju kohezijske politike. V posebnem poročilu št. 4/2017 o finančnih popravkih, ki jih je Komisija izvedla v programskem obdobju 2007–2013 na področju kohezijske politike, je poleg tega ugotovilo, da je Komisija uspešno uporabljala ukrepe, ki jih je imela na voljo za zaščito proračuna EU pred nepravilnimi odhodki.

V letnih poročilih o dejavnostih so začasne informacije o zneskih, pri katerih obstaja tveganje, ter preostalem tveganju za zaključek obdobja 2007–2013 in za letni sveženj zagotovil, pripravljen za obdobje 2014–2020. Rok, ki ga ima Komisija za pripravo dokumentov za zaključek programov, je šele 31. avgust 2017. Komisija bo zato o izidu svoje ocene stopenj preostalega tveganja, o katerih so poročali revizijski organi, poročala v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2017.

Zagotovilo Komisije za programsko obdobje 2014–2020

Tri leta po začetku programskega obdobja 2014–2020 so države članice določile le 77 % organov, pristojnih za programe, ki bodo odgovorni za izvajanje skladov ESI. Sodišče je tudi ugotovilo, da so bile sredi leta 2017 zamude pri izvrševanju proračuna večje kot ob enakem času v obdobju 2007–2013.

Komisija bi morala pojasniti, kako naj revizijski organi držav članic določijo populacije za revidiranje finančnih instrumentov. Če se revizijska populacija določi kot začetna sredstva in ne kot upravičeni odhodki, ki se razkrijejo v zaključnih računih, to pomeni podcenjeno stopnjo preostale napake. Podoben problem se pojavi pri predujmih državne pomoči.

Ocena smotrnosti izvajanja projektov

Na podlagi svojega pregleda 168 fizično dokončanih projektov je Sodišče ugotovilo, da je samo tretjina preučenih projektov imela sistem za merjenje smotrnosti s kazalniki izložkov in rezultatov, povezanimi s cilji operativnega programa. Čeprav je večina preučenih projektov vsaj delno dosegla cilje v zvezi z izložki, za 42 % projektov niso bili določeni nobeni kazalniki rezultatov in/ali cilji. Zato ni bilo mogoče oceniti specifičnega prispevka projektov k skupnim rezultatom v zvezi s cilji programa.

V posebnem poročilu št. 2/2017 o pogajanjih Komisije o partnerskih sporazumih in programih na področju kohezije za obdobje 2014–2020 je Sodišče analiziralo bistvene razlike med uporabo kazalnikov izložkov in še zlasti kazalnikov rezultatov med posameznimi skladi ESI. Tovrstne razlike obstajajo tudi med področji politik, zaradi česar je težko primerjati rezultate, dosežene na področjih pod različnimi razdelki proračuna EU.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• pri zaključevanju programov iz obdobja 2007–2013 nameni posebno pozornost področjem, na katerih obstaja večje tveganje neupravičenih odhodkov ali razkritja netočnih informacij, ki lahko privedejo do prekomernih povračil;
• obravnava zadeve za obdobje 2014–2020, ki bi lahko preprečile zanesljiv izračun stopnje preostale napake;
• pri ponovni preučitvi zasnove in izvedbenih mehanizmov za sklade ESI po letu 2020 okrepi osredotočenost programa na smotrnost in poenostavi mehanizme za plačila s spodbujanjem, kadar je to potrebno, uvedbe nadaljnjih ukrepov, ki stopnje plačil povezujejo s smotrnostjo, namesto da zgolj povrača stroške.

Naravni viri
57,9 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema skupno kmetijsko politiko, skupno ribiško politiko in okoljske ukrepe.

Skupna kmetijska politika je osnova za porabo EU na področju kmetijstva. Ta politika si prizadeva za povečanje kmetijske produktivnosti in s tem za zagotovitev primernega življenjskega standarda za kmetijsko skupnost, stabilizacijo trgov in zagotovitev ponudbe hrane po sprejemljivih cenah.

Revidirani odhodki za leto 2016 na tem področju so znašali 57,9 milijarde EUR. Za porabo v okviru skupne kmetijske politike se uporablja deljeno upravljanje z državami članicami. Izvaja se v okviru dveh skladov:

• Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), iz katerega so v celoti financirani ukrepi neposredne pomoči EU in tržni ukrepi EU. Ta poraba je predstavljala 77 % porabe na tem področju;
• Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki skupaj z državami članicami sofinancira programe razvoja podeželja. Ta poraba je predstavljala 21 % porabe na tem področju.

Odhodke v okviru obeh skladov izvršuje približno 80 plačilnih agencij, ki so odgovorne za preverjanje upravičenosti vlog za pomoč in izvrševanje plačil upravičencem.

Skupna ribiška politika se izvaja v glavnem v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, za katerega se uporablja deljeno upravljanje Komisije in držav članic.

Okoljsko politiko EU centralno upravlja Komisija. Program za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE) je največji program porabe na tem področju.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Tržna in neposredna podpora

Površina kmetijskih zemljišč je prevladujoča spremenljivka za plačila neposredne podpore. Nenehne izboljšave sistemov kontrole so leta 2016 prvič pripomogle k zmanjšanju stopnje napake za Evropski kmetijski jamstveni sklad pod 2-odstotni prag pomembnosti. Glavni vzroki so bili spremenjena opredelitev upravičenega trajnega travinja, izboljšave identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS) in nov geoprostorski obrazec za vloge za pomoč.

Plačila za zeleno komponento so plačila dodatne finančne pomoči za kmete, ki izpolnjujejo okoljske zahteve. Sodišče je preučilo vzorec 63 takih plačil in ugotovilo, da so kmetje zahteve v zvezi z diverzifikacijo posevkov in varstvom trajnega travinja izpolnjevali. Obstajalo je nekaj napak v zvezi s površinami z ekološkim pomenom. Sodišče je ugotovilo, da več plačilnih agencij bodisi ni imelo zanesljivih podatkov o kategorijah zemljišč v svojih LPIS bodisi teh podatkov ni uporabilo za preverjanje zahtevkov.

Razvoj podeželja, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo

Vrsta in vzorec napak se med porabo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in drugimi področji porabe v okviru naravnih virov razlikujeta.

Sodišče je poleg neupravičenih upravičencev, dejavnosti, projektov in odhodkovnih postavk odkrilo tudi napake v zvezi z neupravičenimi zemljišči in navedbo prevelikega števila hektarjev upravičenih površin. V letu 2016 so se tri največje napake v zvezi z upravičenostjo nanašale na upravičence, ki v nasprotju s pravili EU ali nacionalnimi pravili niso razkrili, da so pod nadzorom povezanih podjetij, da vlagajo zahtevke skupaj s povezanimi podjetji ali da od njih kupujejo (glej primer).

Za bistveni delež transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljive napake, so imeli nacionalni organi na voljo dovolj informacij, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, preden so zahtevali povračilo od Komisije. Če bi te informacije uporabili za popravo napak pred prijavo odhodkov Komisiji, bi ocenjena stopnja napake za skupno porabo na področju razvoja podeželja, okolja, podnebnih ukrepov in ribištva znašala 3,4 %.

Poročanje GD AGRI o zakonitosti in pravilnosti

Prilagojena stopnja napake za področje naravni viri, ki jo je GD AGRI prikazal v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2016, je skladna z revizijskimi zaključki Sodišča, da je skupna stopnja napake za to področje porabe pomembna.

Posebno poročilo Sodišča št. 7/2017 odobrava novo vlogo certifikacijskih organov pri preverjanju zakonitosti in pravilnosti porabe na področju skupne kmetijske politike. Sodišče pa je odkrilo več bistvenih slabosti in priporočilo izboljšave pri vzorčenju, preizkušanju in izračunu stopnje napake.

Ocena smotrnosti

Pri preučevanju smotrnosti izvajanja izbranih naložbenih projektov na področju razvoja podeželja, ki ga je izvedlo Sodišče, se je pokazalo, da je bilo 95 % naložb izvedenih v skladu z načrti.

V 34 % primerov pa ni bilo dovolj dokazov o razumnosti stroškov. Z uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, kadar je to mogoče, se ustrezno omejuje tveganje previsokih cen, in sicer pod pogojem, da so te določene na ustrezni ravni. Sodišče trenutno izvaja podrobnejšo analizo te zadeve in namerava leta 2018 objaviti posebno poročilo o tej temi.

Sodišče je pri delu v zvezi s smotrnostjo izvrševanja plačil za zeleno komponento odkrilo nekaj pozitivnih sprememb pri rabi zemljišč, ki so posledica uvedbe sheme, zlasti uvedbe površin z ekološkim pomenom zaradi zaščite in izboljšanja biotske raznovrstnosti. V vzorcu Sodišča so kmetijske površine, na katerih je Sodišče odkrilo pozitivne spremembe, predstavljale približno 3,5 % ornega zemljišča.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• pregleda pristop, ki ga uporabljajo plačilne agencije za razvrščanje in posodabljanje kategorij zemljišč v svojih LPIS in za izvajanje zahtevanih navzkrižnih pregledov, da bi zmanjšale tveganje napake v plačilih za zeleno komponento;
• zagotovi smernice in razširja najboljše prakse med nacionalnimi organi, da bi zagotovila, da se z njihovimi pregledi odkrijejo povezave med vlagatelji in drugimi deležniki, ki sodelujejo pri podprtih projektih.

Varnost in državljanstvo
2,4 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema različne politike, katerih skupni cilj je okrepiti pojem državljanstva EU z oblikovanjem območja svobode, pravice in varnosti brez notranjih meja.

Revidirani odhodki za leto 2016 na tem področju so znašali 2,4 milijarde EUR. Ta znesek se je porabil za varstvo meja, politiko priseljevanja in azila, pravosodje in notranje zadeve, javno zdravje, zaščito potrošnikov, kulturo, mlade, informiranje in dialog z državljani. Znesek je razmeroma majhen, vendar vse večji del proračuna EU (približno 1,9 % leta 2016).

Velik del sredstev se porabi v okviru 12 decentraliziranih agencij, o katerih Sodišče poroča posebej v svojih specifičnih letnih poročilih.

Za financiranje na področju migracij in varnosti, ki dosega približno polovico (53 %) porabe, se v glavnem uporablja deljeno upravljanje držav članic in Komisije. Najpomembnejša sklada v okviru tega razdelka sta:

• Sklad za azil, migracije in vključevanje, katerega cilj je prispevati k uspešnemu upravljanju migracijskih tokov ter vzpostavitvi skupnega pristopa EU k azilu in priseljevanju;
• Sklad za notranjo varnost, katerega cilj je doseči visoko raven varnosti v EU.

Sklada sta bila vzpostavljena leta 2014 in sta nadomestila program SOLID (Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov). Obstajala bosta do leta 2020.

Sodišče je preučilo tudi nekaj transakcij pod drugimi razdelki tega področja porabe, vendar zaradi majhnega vzorca ne more izračunati reprezentativne stopnje napake za področje varnost in državljanstvo.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Napredek Komisije in držav članic pri plačilih v okviru deljenega upravljanja iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost je bil zelo počasen. Do konca proračunskega leta 2015 Komisija za 15 držav članic še ni obračunala nobenih plačil. V šestih državah članicah je bilo obračunanih manj kot 5 % razpoložljivih sredstev, v treh državah članicah od 5 % do 10 %, v štirih državah članicah pa od 10 % do 15 %.

Sodišče je odkrilo tudi več slabosti pri programu SOLID, Skladu za azil, migracije in vključevanje ter Skladu za notranjo varnost, ki bi lahko privedle do zamud pri izvajanju teh skladov, škodile oceni sistemov držav članic, ki jo pripravlja Komisija, privedle do zamud pri odpravi pomanjkljivosti v sistemih kontrole ter povečale tveganje za upravičenost, upravljanje in kontrolo financiranih ukrepov.

Evropa v svetu
8,3 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe obsega odhodke na področju zunanje politike, podporo državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam za vstop v EU ter razvojno in humanitarno pomoč državam v razvoju in sosednjim državam (vendar ne podpore iz evropskih razvojnih skladov).

Revidirani odhodki za leto 2016 na tem področju so znašali 8,3 milijarde EUR, porabljeni pa so bili v več kot 150 državah. Porabo izvršuje neposredno več generalnih direktoratov Komisije (s svojega sedeža v Bruslju ali po delegacijah EU v državah prejemnicah) ali posredno države upravičenke ali mednarodne organizacije. Pri tem se uporabljajo širok nabor instrumentov sodelovanja in različni načini izvajanja.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Pri prispevkih EU, nakazanih v splošni proračun držav prejemnic, ima Komisija veliko svobode pri presojanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za upravičenost, zato je tveganje neskladnosti z veljavnimi pravili majhno. To velja tudi za sredstva EU, ki so združena s sredstvi drugih mednarodnih donatorjev in niso namenjena za točno določene postavke odhodkov. V takih primerih je mogoče stroške, ki po pravilih EU niso upravičeni, pogosto kriti s prispevki drugih donatorjev.

37 % ocenjene stopnje napake je mogoče pripisati odhodkom, za katere so manjkala bistvena dokazila (glej primer v nadaljevanju). Druge pomembne vrste napak vključujejo odhodke, ki jih v resnici ni bilo ali so bili neupravičeni.

Za bistveni delež transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljive napake, je imela Komisija na voljo dovolj informacij, da bi lahko preprečila ali odkrila in popravila napake. Če bi Komisija ustrezno uporabila vse informacije, ki jih je imela, bi ocenjena stopnja napake za skupno porabo na področju Evropa v svetu znašala 1,4 %, kar je pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Poročanje GD za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR) o skladnosti

GD NEAR je tako kot v prejšnjih letih kot del svojih prizadevanj za zmanjšanje napak v plačilih naročil študijo o oceni stopnje preostale napake (RER) za odhodke na tem področju. Sodišče je to metodologijo ocenilo in ugotovilo, da v glavnem ustreza namenu in je uspešna. Našlo pa je tudi področja, na katerih so možne izboljšave, kot je potreba po dodatnih usmeritvah za revizorje o tem, kako ocenjevati napake v posameznih transakcijah.

GD NEAR je v svojem letnem poročilu o dejavnostih ocenil znesek, pri katerem obstaja tveganje ob zaključku, in pri tem upošteval verjeten učinek kontrol v naslednjih letih (popravljalna zmogljivost). Sodišče meni, da je bila popravljalna zmogljivost verjetno previsoko ocenjena, saj je na podlagi preučitve vzorca nalogov za izterjavo v populaciji, uporabljeni za oceno, našlo nekaj neodkritih napak.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• sodeluje z revizijskimi organi v državah upravičenkah do predpristopne pomoči, da bi se izboljšala njihova usposobljenost, in sicer zlasti z organizacijo seminarjev, vzpostavljanjem mrež ter uporabo razpoložljivih orodij, kot sta tesno medinstitucionalno sodelovanje in tehnična pomoč;
• pripravi kazalnike tveganja zaradi izboljšanja ocenjevanja, ki bo temeljilo na predlogah za notranje kontrole, da bi bilo merjenje učinka napak boljše;
• v naslednjem letnem poročilu o dejavnostih pravilno razkrije obseg študije o stopnji preostale napake (RER) ter ocenjeno spodnjo in zgornjo mejo napake;
• obravnava ugotovljene pomanjkljivosti in tako izboljša izračun popravljalne zmogljivosti za leto 2017.

Uprava
9,4 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Naša revizija je zajela administrativne odhodke institucij in drugih organov EU: Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Sveta Evropske unije, Evropske komisije, Sodišča Evropske unije in Evropskega računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropske službe za zunanje delovanje.

Revidirani odhodki za leto 2016 na tem področju so za vse institucije in druge organe EU znašali 9,4 milijarde EUR. Poraba za človeške vire (plače, pokojnine in dodatki) je znašala približno 60 % celotne porabe. Ostanek je bil porabljen za odhodke za stavbe, opremo, energijo ter komunikacijsko in informacijsko tehnologijo.

Evropsko računsko sodišče o rezultatih svojih revizij agencij in drugih decentraliziranih organov Evropske unije ter Evropskih šol poroča v specifičnih letnih poročilih, ki so objavljena posebej, skupaj s povzetkom rezultatov.

Računovodske izkaze Evropskega računskega sodišča revidira zunanja revizijska družba, revizijsko poročilo pa je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije in na spletišču Sodišča.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Sodišče pri preučitvi sistemov v glavnem ni ugotovilo bistvenih slabosti. Je pa odkrilo področje, na katerem obstajajo možnosti za izboljšave. To je zajeto v priporočilu v nadaljevanju.

Kaj Sodišče priporoča

Evropsko računsko sodišče priporoča, naj Evropski parlament:

• pregleda svoj okvir kontrol za spremljanje izvrševanja proračunskih odobritev za politične skupine. Zagotovi naj tudi boljše smernice za politične skupine in uspešneje spremlja, kako uporabljajo pravila za odobravanje in poravnavo odhodkov ter izvajajo postopke javnega naročanja.

Evropski razvojni skladi
2,8 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Iz evropskih razvojnih skladov se zagotavlja pomoč Evropske unije za razvojno sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (države AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji (države ČDO). Cilj porabe v okviru evropskih razvojnih skladov in instrumentov sodelovanja je odprava revščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja in vključitve držav AKP in ČDO v svetovno gospodarstvo.

Revidirani odhodki za leto 2016 na tem področju so znašali 2,8 milijarde EUR. Sredstva za evropske razvojne sklade zagotavljajo države članice EU, uporabljajo pa se v okviru posameznih projektov ali kot proračunska podpora (prispevek v splošni proračun neke države ali proračun posameznih sektorjev). Vsak evropski razvojni sklad ureja posebna finančna uredba.

Sklade upravlja Evropska komisija zunaj okvira splošnega proračuna EU, nekatere vrste pomoči pa Evropska investicijska banka.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Pri plačilih EU, nakazanih neposredno v splošne proračune držav prejemnic, ima Komisija veliko svobode pri presojanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za upravičenost, zato je tveganje neskladnosti z veljavnimi pravili majhno. To velja tudi za sredstva EU, ki so združena s sredstvi drugih mednarodnih donatorjev in niso namenjena za točno določene postavke odhodkov. V takih primerih je mogoče stroške, ki po pravilih EU niso upravičeni, pogosto kriti s prispevki drugih donatorjev.

Približno tretjina skupne stopnje napake v evropskih razvojnih skladih je posledica nespoštovanja pravil za javno naročanje (glej primer v nadaljevanju). Druge pomembne vrste napak vključujejo odhodke, ki jih v resnici ni bilo ali so bili neupravičeni.

Za bistveni delež transakcij, v katerih so bile količinsko opredeljive napake, je imela Komisija na voljo dovolj informacij, da bi lahko preprečila ali odkrila in popravila napake. Če bi Komisija ustrezno uporabila vse informacije, ki jih je imela, bi za evropske razvojne sklade ocenjena stopnja napake za odhodke znašala 2,6 %.

Poročanje Generalnega direktorata za mednarodno sodelovanje in razvoj (DG DEVCO) o skladnosti

GD DEVCO je tako kot v prejšnjih letih kot del svojih prizadevanj za zmanjšanje napak v plačilih naročil študijo za oceno stopnje preostale napake (RER) za odhodke na tem področju.

Sodišče je pregledalo študijo stopnje preostale napake za leto 2016 in ugotovilo, da je bila izvedena skladno z metodologijo za stopnjo preostale napake. Obravnavane so bile vse slabosti, o katerih je Sodišče poročalo v poročilu za leto 2013, razen posebne metode za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki še vedno omogoča preveliko diskrecijo pri presoji, kadar se ocenjujejo posamezne stopnje napake.

GD DEVCO je v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2016 razširil pridržek za leto 2015 za nepovratna sredstva, za katera se uporablja neposredno upravljanje, in za posredno upravljanje, ki ga izvajajo mednarodne organizacije, še na nepovratna sredstva in ocene programov, za katere se uporablja posredno upravljanje. Ta pridržek je v skladu z našimi priporočili in opažanji v tem in prejšnjih letnih poročilih.

GD DEVCO je poročal o znesku, pri katerem obstaja tveganje ob zaključku, in pri tem upošteval verjeten učinek kontrol v naslednjih letih (popravljalna zmogljivost). Sodišče meni, da podatek o popravljalni zmogljivosti za leto 2016 še vedno ni povsem zanesljiv, ker odkrite napake niso bile v celoti ekstrapolirane na nepreizkušeno populacijo in ker se izračun ni ujemal z računovodskimi izkazi evropskih razvojnih skladov.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• okrepi spremljanje starih odprtih iztečenih pogodb evropskih razvojnih skladov, da bi se njihovo število zmanjšalo;
• do konca leta 2017 dokonča pregled pooblastil za vse svoje revizije in preverjanja odhodkov;
• razmisli o zmanjšanju obsega preizkušanja podatkov za določitev stopnje preostale napake v zvezi s transakcijami proračunske podpore z majhnim tveganjem in prerazporeditvi prihranjenih virov ter tako poveča preizkušanje podatkov transakcij v zvezi s projekti;
• razširi ukrepe v akcijskem načrtu za leto 2017 tako, da bodo zajemali tudi nepovratna sredstva in ocene programov, za katere se uporablja posredno upravljanje (saj je zdaj to zajeto v pridržku v letnem poročilu o dejavnostih);
• obravnava ugotovljene pomanjkljivosti in tako izboljša izračun popravljalne zmogljivosti za leto 2017.

Ozadje

Evropsko računsko sodišče in njegovo delo

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Sedež ima v Luxembourgu, zaposluje pa približno 900 strokovnih in administrativno-tehničnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Naloga Sodišča je prispevati k izboljševanju finančnega poslovodenja EU ter spodbujanju odgovornosti in preglednosti in delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU. Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovilo, prikazuje pomanjkljivosti in uspehe ter snovalcem politike in zakonodajalcem ponuja usmeritve o tem, kako izboljšati upravljanje politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Z njimi se zahteva odgovornost od tistih, ki so pristojni za izvajanje politik in programov EU: Komisije, drugih institucij in organov EU ter upravnih organov v državah članicah.

Na kratko o revizijskem pristopu za izjavo o zanesljivosti

Mnenja v izjavi Evropskega računskega sodišča o zanesljivosti temeljijo na objektivnih dokazih, pridobljenih z revizijskim preizkušanjem v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja.

Zanesljivost zaključnega računa

Ali so informacije v zaključnem računu EU popolne in točne?

• Ocenimo računovodski sistem, da se prepričamo, da je ta sistem dobra osnova za pripravo zanesljivih podatkov.
• Preverimo ključne računovodske postopke, da se prepričamo, da pravilno delujejo.
• Izvedemo analitične preglede računovodskih podatkov, da se prepričamo o njihovi usklajeni predstavitvi in smiselnosti.
• Neposredno kontroliramo vzorec knjižb, da se prepričamo, da z njimi povezane transakcije obstajajo in so točno evidentirane.
• Kontroliramo računovodske izkaze, da se prepričamo, da pošteno predstavljajo finančno stanje.

Pravilnost transakcij

Ali so transakcije, povezane z zaključnim računom EU, ki se nanašajo na prihodke EU in plačila EU, ki so bila pripoznana kot stroški, skladne s pravili, ki veljajo zanje?

• Ocenimo sisteme za prihodke in odhodke, da določimo njihovo uspešnost pri preverjanju zakonitosti in pravilnosti transakcij, za katerih upravljanje se uporabljajo.
• S statističnimi tehnikami izberemo vzorce transakcij iz celotnega proračuna EU, da dobimo osnovo za podrobno preizkušanje, ki ga opravijo revizorji Sodišča.
• Podrobno preučimo transakcije iz vzorcev, običajno v prostorih končnega prejemnika sredstev (npr. kmeta, raziskovalnega inštituta, družbe, ki na podlagi javnega naročila izvaja gradnje ali storitve), da pridobimo neposredne dokaze o tem, da s tem povezani dogodek obstaja, je pravilno evidentiran in skladen s pravili za izvrševanje plačil.
• Napake analiziramo in razvrstimo na količinsko opredeljive in količinsko neopredeljive.
• Količinsko opredeljive napake ekstrapoliramo, da dobimo ocenjeno stopnjo napake, in sicer za vsa področja skupaj in za vsako posamezno področje, za katero naredimo oceno.
• Ocenjeno stopnjo napake primerjamo z 2-odstotnim pragom pomembnosti in pripravimo mnenje.
• V svojih mnenjih upoštevamo tudi druge ustrezne informacije, kot so letna poročila o dejavnostih in poročila drugih zunanjih revizorjev.
• O vseh ugotovitvah razpravljamo z nacionalnimi organi v državah članicah in Komisijo, da zagotovimo točnost podatkov.

 

Vsi izdelki Sodišča so objavljeni na njegovem spletišču: http://www.eca.europa.eu.

Več informacij o revizijskem procesu za pripravo izjave o zanesljivosti je v Prilogi 1.1 k letnemu poročilu o proračunu EU za leto 2016.

Na našem spletišču je tudi glosar strokovnih izrazov, ki jih uporabljamo v svojih objavah (http://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=41732).

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditorsECA

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017

Print	ISBN 978-92-872-7523-3	doi:10.2865/07557	QJ-04-17-451-SL-C
PDF	ISBN 978-92-872-7535-6	doi:10.2865/94845	QJ-04-17-451-SL-N
HTML	ISBN 978-92-872-7524-0	doi:10.2865/060206	QJ-04-17-451-SL-Q

 

IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI AVTORSKIH PRAVIC

©Evropska unija, 2017

Reprodukcija vsebine je z izjemo fotografij dovoljena ob navedbi vira.

Reprodukcija naslednjih fotografij je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in imena fotografa (če je znano):

Fotografije *, *, *, *, * (desno), *: ©EU 2017, vir: Evropsko računsko sodišče

Fotografija *: ©EU 2017, vir: Evropska komisija, Avdiovizualna služba/Mauro Bottaro

Fotografija *: ©EU 2016, vir: Evropska komisija, Avdiovizualna služba/Bruno Portela

Fotografija * (levo): ©EU 2015, vir: Evropska komisija, Avdiovizualna služba/Carmen Jaspersen

Fotografije * in *: ©EU 2017, vir: Evropska komisija, Avdiovizualna služba/Bruno Portela

Fotografija *: ©EU 2016, delegacija EU v Hondurasu

Fotografija *: ©EU 2012, vir: Evropska komisija, Avdiovizualna služba/Cornelia Smet

Fotografija *: ©EU 2017, vir: Evropska komisija, Mednarodno sodelovanje in razvoj

Za reprodukcijo naslednje fotografije je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic in arhitektov/inženirjev:

Fotografija *: ©Evropska unija 2016, vir: Svet EU – fotografske storitve. Philippe Samyn and Partners (skupina arhitektov in inženirjev) – vodilni in oblikovni partner, Studio Valle Progettazioni (arhitekti) in Buro Happold (inženirji)

Za reprodukcijo naslednjih fotografij je potrebno izpolnjevati pogoje in omejitve, določene v licenci Creative Commons, ki je dosegljiva na https://creativecommons.org/publicdomain/zero/1.0/legalcode:

Fotografije *, *, * (desno), * (levo) in *: Vir: Pixabay, CCO 1.0 Universal, javna domena