Naložbeni načrt za Evropo

Evropska komisija je leta 2015 skupaj z Evropsko investicijsko banko uvedla naložbeni načrt za Evropo. Načrt zajema Evropski sklad za strateške naložbe, ki je bil ustvarjen z začetnimi 21 milijardami evrov evropskih sredstev, njegov glavni namen pa je pritegniti zasebne naložbe. Napovedi kažejo, da bo sklad z naložbami, odobrenimi v letih 2015 in 2016, do leta 2020 ustvaril 700 000 dodatnih delovnih mest in za 0,7 % povišal bruto domači proizvod EU. To dokazuje, da strateške naložbe prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v Evropski uniji, in to celo v sektorjih in regijah, ki jih je kriza pred desetletjem hudo prizadela. Po načelnem dogovoru, ki so ga Evropski parlament in države članice dosegli septembra, je Parlament decembra sprejel uredbo o podaljšanju trajanja in okrepitvi Evropskega sklada za strateške naložbe. Časovni okvir novega in izboljšanega Evropskega sklada za strateške naložbe 2.0 je bil s sredine leta 2018 podaljšan do konca leta 2020, njegov naložbeni cilj pa se je s 315 milijard evrov povišal na najmanj 500 milijard evrov.

Sklad je bil v letu 2017 še vedno na dobri poti, da do sredine leta 2018 spodbudi najmanj 315 milijard evrov dodatnih naložb v realno gospodarstvo. Dejaven je bil v vseh 28 državah članicah, do konca leta 2017 pa naj bi po pričakovanjih privabil približno 256 milijard evrov skupnih naložb.

Do konca leta je bilo v okviru sklada skupaj odobrenih 357 infrastrukturnih in inovacijskih projektov s financiranjem v višini 39,2 milijarde evrov. Odobrenih je bilo tudi 347 sporazumov o financiranju za mala in srednja podjetja v višini 11,9 milijarde evrov. Po pričakovanjih naj bi imelo koristi od tega približno 539 000 takih podjetij.

Poleg tega se je prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe okrepila svetovalna podpora za razvoj in pripravo projektov, projekti, ki so iskali vire financiranja, pa so dobili potrebno prepoznavnost na Evropskem portalu naložbenih projektov.

Sprejeti so bili tudi konkretni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in dodatno okrepitev enotnega trga. Na ravni EU so bile pri tem vključene pobude, kot so strategija enotnega trga, unija kapitalskih trgov, enotni digitalni trg, energetska unija in akcijski načrt za krožno gospodarstvo. V okviru evropskega semestra je Komisija poseben poudarek namenila tudi opredelitvi naložbenih izzivov na ravni držav članic in prednostnih reform za njihovo reševanje. Te so jasno izražene v priporočilih vsaki od 27 držav članic, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017.

Glede na uspeh naložbenega načrta in po predlogu za podaljšanje trajanja in povečanje finančnih sredstev sklada iz septembra 2016 sta se Evropski parlament in Svet decembra dogovorila, da se cilj Evropskega sklada za strateške naložbe poveča, njegovo trajanje pa podaljša, in sicer na vsaj 500 milijard evrov do leta 2020.

Uspešna sklenitev pogajanj o reviziji finančne uredbe konec leta 2017 bo omogočila boljšo interoperabilnost programov in skladov, pri čemer bodo pravila za kombiniranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe enostavnejša. Omogočeno bo tudi kombiniranje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.

Naložbeni načrt v realnem gospodarstvu

Evropski sklad za strateške naložbe podpira naložbe v sektorje s strateškim pomenom za gospodarstvo EU, kot so energetika, promet, digitalne tehnologije, raziskave, razvoj in inovacije, okolje in učinkovita raba virov, socialna infrastruktura in mala podjetja. Te zajemajo še naložbe v socialno podjetništvo, socialni učinek in socialne inovacije. Evropska investicijska banka je npr. prek sklada financirala 14 centrov primarnega zdravstva na Irskem in zagotovila sredstva za izgradnjo novega kampusa fakultete za podjetništvo in ekonomijo Nova School of Business and Economics na Portugalskem. Sklad je poleg tega v okviru sklopa za mala in srednja podjetja z naložbo v višini 10 milijonov evrov podprl shemo „plačilo po rezultatih“ na Finskem, namenjeno spodbujanju vključevanja beguncev in migrantov na trg dela.

Ekonomska in fiskalna politika

Usklajevanje ekonomskih politik v EU poteka ciklično na letni ravni v okviru evropskega semestra. Začne se proti koncu vsakega leta, med drugim z objavo letnega pregleda rasti in predloga priporočila o ekonomski politiki evroobmočja.

Februarja 2017 so bila objavljena poročila za posamezne države z analizo ekonomskih in socialnih izzivov v vsaki posamezni državi članici EU razen Grčiji. Analiza je zajela tudi oceno makroekonomskih neravnotežij in poročilo o nacionalnih ukrepih, sprejetih za izvajanje Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, ki določa, da morajo biti nacionalni proračuni 22 od 25 držav članic podpisnic, ki so se strinjale, da jih pogodba zavezuje, uravnoteženi ali v presežku. Poročila so bila izhodišče za pogovore z državami članicami o njihovem izboru politik pred sprejetjem njihovih nacionalnih programov reform in srednjeročnih proračunskih načrtov. Komisija je konec pomladi na podlagi teh poročil pripravila predloge priporočil za posamezne države, naslovljene na Svet.

V teh priporočilih so predlagane smernice Sveta državam članicam, kako ustvarjati delovna mesta in spodbuditi gospodarsko rast. Priporočila temeljijo na ugotovitvi, da so države članice dosegle napredek pri izvajanju smernic za posamezna področja politike, ki so jih prejele leta 2016 v zvezi s „tvornim trikotnikom“ spodbujanja naložb, izvajanja strukturnih reform in zagotavljanja zdravih javnih financ. Stopnja brezposelnosti za EU kot celoto je bila novembra 7,3 %, kar je najnižje od oktobra 2008 (od začetka Junckerjeve Komisije je bilo ustvarjenih skoraj 9 milijonov delovnih mest). 21. decembra je imelo delo 236 milijonov ljudi v EU, kar je več kot kdaj koli prej. Države članice so bile pozvane, naj izkoristijo priložnost, ki jo ponuja okrevanje gospodarstva, ki traja že peto leto.

Države članice imajo sicer različne prednostne naloge, vendar so povsod potrebna nadaljnja prizadevanja za uresničitev bolj vključujoče, stabilne in trajnostne rasti. Ta pristop je zajemal tudi večji poudarek na socialnih prednostnih nalogah in izzivih v državah članicah. Predsedniki Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije so novembra razglasili evropski steber socialnih pravic, ki bo z dvajsetimi načeli vodilo pri oblikovanju politik in referenčni okvir za merjenje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev.

Na fiskalnem področju so priporočila, ki jih je Komisija maja predložila Svetu, potrdila, da se Pakt za stabilnost in rast izvaja inteligentno in prožno. Pri ocenjevanju srednjeročnih proračunskih načrtov držav članic so bili upoštevani posebni odhodki, povezani s strukturnimi reformami in izrednimi dogodki, na katere vlada ne more vplivati, kot so programi za begunce in boj proti terorizmu. Svet je na podlagi priporočil Komisije zaključil več postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer junija za Hrvaško in Portugalsko, septembra za Grčijo in decembra za Združeno kraljestvo. Na tem področju je bil v letu 2017 torej dosežen nadaljnji napredek, saj se je število držav članic s čezmernim primanjkljajem zmanjšalo na dve, medtem ko je bilo leta 2011 takih držav še 24.

Kar se tiče evroobmočja, je novembra Komisija pozvala k večinoma nevtralni fiskalni naravnanosti in uravnoteženi kombinaciji politik. To zajema izvajanje politik, ki podpirajo trajnostno in vključujočo rast ter izboljšujejo odpornost, ponovno uravnoteženje in konvergenco. Komisija je poleg tega priporočila, naj se doseže znaten napredek pri dokončanju enotnega trga, zlasti za storitve, vključno s finančnimi storitvami, digitalno trgovino, energijo in prometom. Glede na pozitivne ciklične pogoje bi morale vse države članice dati prednost reformam, ki povečujejo produktivnost in potencial za rast, izboljšujejo institucionalno in poslovno okolje, odpravljajo ozka grla za naložbe, podpirajo oblikovanje kakovostnih delovnih mest in zmanjšujejo neenakost.

Komisija je priporočila tudi, da bi si morale države članice s primanjkljaji na tekočem računu ali visokim zunanjim dolgom prizadevati za omejevanje rasti stroškov dela na enoto. Države članice z visokimi presežki na tekočem računu bi morale spodbujati rast plač in prednostno izvajati ukrepe, ki spodbujajo naložbe, podpirajo domače povpraševanje in lajšajo ponovno uravnoteženje v evroobmočju.

Komisija je tudi ocenila, ali so osnutki proračunskih načrtov držav članic evroobmočja za leto 2018 skladni z določbami Pakta za stabilnost in rast.

Glede spremljanja makroekonomskih neravnotežij je bilo sklenjeno, da bo dvanajst držav članic (Bolgarija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Nizozemska, Portugalska, Slovenija in Švedska) v letu 2018 zajetih v poglobljeni pregled, da se ugotovi, ali pri njih še vedno prihaja do neravnotežij ali čezmernih neravnotežij. Gre za iste države članice kot v prejšnjem krogu postopka. Komisija bo poglobljene preglede predstavila v okviru letnih poročil za posamezne države na začetku leta 2018. Gospodarska rast pomaga odpravljati obstoječa neravnotežja, podpira trenutno zmanjševanje deležev domačega in zunanjega dolga, rešuje nekatere izzive v finančnem sektorju in izboljšuje razmere na trgu dela. Dodaten napredek pri odpravljanju zunanjih neravnotežij je bil dosežen pri državah neto dolžnicah, trgi dela in pogoji za rast pa se na splošno še naprej izboljšujejo. Odpravljanje neravnotežij se je nadaljevalo z manjšim številom kategorij ter poudarkom na zaposlovanju in socialnih vidikih.

Evropski fiskalni odbor je junija predstavil svoje prve nasvete glede splošne usmeritve fiskalne politike v evroobmočju. Odbor je neodvisen, sestavljajo pa ga strokovnjaki, imenovani po posvetovanjih z državami članicami, nacionalnimi fiskalnimi sveti in Evropsko centralno banko.

Odbor je menil, da je v letu 2018 za evroobmočje kot celoto primerna nevtralna fiskalna naravnanost in da je to mogoče doseči z diferenciranimi nacionalnimi fiskalnimi politikami v okviru Pakta za stabilnost in rast. Odbor je menil tudi, da bi si vlade morale prizadevati za preoblikovanje javnofinančnih odhodkov, da se poveča poraba za naložbe, kjer so se najbolj čutile posledice preteklih prizadevanj za konsolidacijo javnih financ po finančni in gospodarski krizi.

Evropski fiskalni odbor je novembra objavil prvo letno poročilo, ki vsebuje neodvisno oceno načina izvajanja fiskalnega okvira EU in ustreznosti sedanje fiskalne naravnanosti na ravni evroobmočja in nacionalni ravni. Odbor v letnem poročilu, ki se osredotoča na leto 2016 (zadnji polni cikel nadzora), ugotavlja, da je ob zelo težavnih gospodarskih razmerah pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast prišlo do nekaterih pomanjkljivosti, resnih napak pa ni bilo. Fiskalna politika je zagotovila nekaj podpore za oživitev gospodarstva v evroobmočju kot celoti, a je bila z vidika evroobmočja v nekaterih državah članicah bolj omejujoča, v drugih pa ohlapnejša, kot bi bilo potrebno. Odbor je poleg tega na podlagi svoje ocene oblikoval več predlogov za izboljšanje Pakta za stabilnost in rast.

Evropska centralna banka je v letu 2017 še naprej izpolnjevala svojo glavno nalogo vzdrževanja stabilnosti cen za zaščito vrednosti evra. Stabilnost cen je ključnega pomena za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest ter najpomembnejši prispevek monetarne politike na tem področju. Evropska centralna banka je skupaj z evropskim mehanizmom za stabilnost sodelovala tudi v rednih pregledih v državah članicah v okviru poprogramske podpore.

Dokončanje unije kapitalskih trgov

Unija kapitalskih trgov, ki je ključna prednostna naloga iz naložbenega načrta za Evropo, obsega kombinacijo zakonodajnih in nezakonodajnih reform za boljšo povezanost prihrankov in naložb. Njen namen je okrepiti finančni sistem EU z zagotavljanjem alternativnih virov financiranja in več priložnosti za male in institucionalne vlagatelje. Podjetjem, zlasti malim in srednjim ter zagonskim podjetjem, bo unija kapitalskih trgov prinesla več možnosti financiranja, npr. lažji dostop do tveganega kapitala in kapitalskih trgov. Močan poudarek daje trajnostnemu financiranju, saj je finančni sektor vlagatelje, ki se zavedajo pomena trajnostnega razvoja, začel podpirati pri izbiri ustreznih projektov in podjetij.

Izvedenih je bilo približno dve tretjini od 33 ukrepov, predvidenih v okviru projekta unije kapitalskih trgov. Med njimi je bila prenova pravil za investicijska podjetja. Za manjša investicijska podjetja bodo zahteve enostavnejše in bolj usklajene z njihovim profilom tveganja. Hkrati bi bilo treba večja podjetja, ki pomenijo tveganja, podobna tveganjem, ki jih prinašajo banke, tudi regulirati in nadzorovati kot banke. Tako bodo lahko vsa investicijska podjetja prihranke strank in vlagateljev povezala s podjetji. Nova pravila bodo podprla pravilno delovanje kapitalskih trgov, ob tem pa zagotavljala finančno stabilnost.

Med novimi ukrepi, ki jih je v prihodnje še treba izvesti, so: vseevropski osebni pokojninski produkt, katerega namen je državljanom pomagati pri financiranju upokojitve in povečati dotok prihrankov na kapitalske trge; nadaljevanje dela v zvezi z izboljšanjem nadzornega okvira za povezane kapitalske trge; pregled pravil za kotiranje malih in srednjih podjetij na borzi; izkoriščanje potenciala sektorja finančne tehnologije ter preusmeritev naložb v podporo prehodu na nizkoogljično in bolj krožno gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire.

EU kot trgovinska partnerica

Kot je navedeno v razmisleku o izkoriščanju globalizacije, objavljenem maja 2017, je EU zavezana odprtemu, na pravilih temelječemu in pravičnemu večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki je podlaga za njeno blaginjo in je bistvenega pomena za krepitev vloge trgovine kot pozitivnega gonila po vsem svetu. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v letnem govoru o stanju v Uniji predlagal okvir EU za pregledovanje tujih naložb, ki bo izboljšal preglednost in sodelovanje z državami članicami. EU je poleg tega začela trgovinska pogajanja z vrsto partneric in tako dosegla napredek pri odpiranju novih izvoznih trgov. K večjemu zaposlovanju, rasti in naložbam naj bi prispevala zlasti dva trgovinska sporazuma. EU in Japonska sta sklenili pogajanja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu, EU in Kanada pa sta začasno začeli uporabljati Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum. Več informacij o dogodkih v trgovinski politiki v letu 2017 je v Poglavju 6.

Spodbujanje neizkrivljene konkurence za večjo rast in naložbe

Kot kažeta politika in izvrševanje pravil na področju konkurence v EU, lahko na enotnem trgu vlaga in posluje vsako podjetje, ki spoštuje predpise. EU je med letom nadaljevala izvrševanje pravil konkurence v korist podjetij in gospodinjstev.

Marca so bila predlagana nova pravila in orodja, da bi lahko organi držav članic, pristojni za konkurenco, še učinkoviteje izvrševali protimonopolna pravila EU. Maja so bila odobrena poenostavljena pravila, ki nekatere ukrepe javne podpore za pristanišča, letališča, kulturo in najbolj oddaljene regije EU izvzemajo iz predhodne priglasitve v skladu s pravili o državni pomoči. Nova pravila olajšujejo javne naložbe v ustvarjanje delovnih mest in rast, hkrati pa ohranjajo konkurenco.

Komisija je med letom sprejela 338 sklepov o združitvah, štiri protimonopolne sklepe, sedem sklepov o kartelih in 263 sklepov o državni pomoči ter s tem ustvarila znatne koristi za potrošnike v EU in podprla rast. Podjetjem, za katera je ugotovila, da so kršila pravila konkurence EU, je naložila kazni v skupni višini 4,398 milijarde evrov ter od zadevnih držav članic zahtevala, da izterjajo ocenjenih 618,6 milijona evrov od podjetij, ki so prejela nezakonito in nezdružljivo pomoč.

Da bi spodbudila gospodarsko dejavnost v EU, je opustila uvozne dajatve za surovine, polizdelke in sestavne dele v vrednosti več kot 1,2 milijarde evrov. S tem naj bi se izboljšala tudi konkurenčna sposobnost evropske industrije nižje v prodajni verigi, industrija pa naj bi lažje ohranjala ali ustvarjala delovna mesta ter posodobila svoje strukture.

Trajnostna rast za delovna mesta in varovanje okolja

Prehod na bolj krožno gospodarstvo, v katerem se viri, vključno z energijo, rabijo učinkoviteje in je odpadkov manj, prinaša odlične priložnosti za posameznike in podjetja po vsej Uniji.

EU je dosegla dodaten napredek pri izvajanju svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo iz leta 2015. Da bi se povezali vsi vidiki življenjskega cikla proizvoda od zasnove in proizvodnje do porabe in ravnanja z odpadki, je Komisija skupaj z Evropsko investicijsko banko vzpostavila platformo za podporo financiranju krožnega gospodarstva, ki naj bi spodbudila naložbe v inovativne rešitve krožnega gospodarstva. Komisija je poleg tega za države članice pripravila smernice o pridobivanju energije iz odpadkov in predlagala posodobitev zakonodaje o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Ocenjuje se, da naj bi ti ukrepi preprečili več kot 3 000 ton nevarnih odpadkov v EU na leto ter zmanjšali poraba energije in surovin. Samo v zdravstvu bi lahko bolnišnice z možnostjo nakupa in prodaje rabljenih zdravstvenih pripomočkov po ocenah prihranile 170 milijonov evrov.

Parlament in Svet sta kot temelj svežnja dosegla začasni dogovor o zakonodajnih predlogih o odpadkih, v katerih so zastavljeni ambiciozni in realistični cilji na področju zmanjšanja odpadkov in recikliranja do leta 2035.

Nadaljnja podpora državam članicam EU

Maja je bil vzpostavljen program za podporo strukturnim reformam, ki v obdobju 2017–2020 razpolaga s sredstvi v višini 142,8 milijona evrov. Iz programa se na zahtevo držav članic financira prilagojena tehnična podpora kot pomoč državam članicam na ključnih področjih reform. Komisija s programom zagotavlja usmerjeno podporo, ki krepi zmogljivost držav članic za pripravo in izvajanje reform, ki so po njihovem mnenju potrebne, da njihova gospodarstva postanejo konkurenčnejša in prijaznejša do naložb. Ta tehnična podpora zajema reforme na področju upravljanja in javne uprave, upravljanja javnih financ, poslovnega okolja, trgov dela, izobraževanja, zdravstvenih in socialnih storitev, finančnega sektorja in dostopa do financiranja. Podpora je na voljo vsem državam članicam EU, temelji na povpraševanju in zanjo sofinanciranje ni potrebno.

Program izvaja podporna služba za strukturne reforme v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami Komisije. Služba je do zdaj sodelovala s 15 državami članicami pri izvedbi več kot 150 projektov. V okviru projektnega cikla za leto 2018 je prejela več kot 400 zahtevkov za podporo iz več kot dvajsetih držav članic, tako da je povpraševanje precej preseglo proračun programa, ki za leto 2018 dosega 30,5 milijona evrov.

EU je nadaljevala poprogramsko podporo za Irsko, Španijo, Ciper, Portugalsko in Romunijo. V teku leta je bil ponovno dosežen znaten napredek pri izvajanju programa za Grčijo, ki je bil oblikovan tako, da bi se ustvarile možnosti za povrnitev zaupanja in postavitev temeljev za trajno okrevanje gospodarstva v Grčiji. Julija je bil zaključen drugi pregled, ki je omogočil odobritev izplačila tretjega obroka financiranja iz evropskega mehanizma za stabilnost v višini 8,5 milijarde evrov. Decembra je potekal tretji pregled, na začetku tega meseca pa je bil dosežen dogovor na delovni ravni.

Grčija je poleg tega še naprej prejemala ekonomsko podporo v okviru naložbenega načrta za Evropo.

Podporna služba za strukturne reforme je prevzela tudi posebne naloge, in sicer pomoč pri usklajevanju odziva na begunsko krizo v Grčiji in izvajanje programa pomoči EU za turško skupnost na Cipru.

Regionalna politika

EU v okviru regionalne in mestne politike še naprej vlaga v delovna mesta in rast prek projektov različnih oblik in velikosti ter v infrastrukturo, ki olajšuje poslovanje podjetij, kot so širokopasovne povezave in prometna omrežja. Izvedena je bila vrsta pobud in strategij za spodbujanje rasti in inovacij v večjem obsegu, med drugim nov sklop ukrepov za dodatno pomoč regijam EU pri naložbah v nišna področja, na katerih imajo konkurenčno prednost, poznana kot „pametna specializacija“. Dva pilotna projekta, ki sta se začela leta 2017, bosta regijam omogočila, da v okviru partnerstva sodelujejo s skupinami strokovnjakov Komisije, da bi dosegle večjo inovacijsko zmogljivost, odstranile ovire za naložbe ter se pripravile na industrijske in družbene spremembe. Prepoznale in razširile bodo donosne medregionalne projekte, ki lahko ustvarijo evropske vrednostne verige v prednostnih sektorjih.

V okviru agende EU za mesta, ki mestom omogoča, da izrazijo svoje mnenje med pripravo politik, ki jih zadevajo, je bilo uvedenih dvanajst novih tematskih partnerstev na področjih, kot so krožno gospodarstvo, digitalna preobrazba, delovna mesta in spretnosti ter urbana mobilnost. Evropska komisija je za pospeševanje naložb na teh področjih skupaj z Evropsko investicijsko banko vzpostavila novo službo. Služba URBIS („Urban Investment Support“) mestom zagotavlja prilagojeno finančno in tehnično svetovanje v ključnih fazah priprave in izvajanja celostnih mestnih projektov. Akcijski načrti treh izmed partnerstev so že bili objavljeni, ostali bodo sledili v letu 2018.

Cilj kohezijske politike EU je zmanjšati vrzeli v razvoju in odpraviti razlike med državami članicami in regijami EU. Komisija je začela pobudo, da bi manj razvitim regijam pomagala pri zmanjševanju zaostanka. Njen namen je analizirati, kaj ovira rast v teh regijah, ter zagotoviti priporočila in pomoč, da se potencial rasti teh regij izkoristi. Prvi državi članici, ki sta se pilotno vključili v pobudo, sta Poljska in Romunija s po dvema regijama. Na podlagi rezultatov pilotnih projektov se bo ta model prenesel na druge regije s podobnimi izzivi.

Oktobra je bila predstavljena nova strategija za privilegirano, prenovljeno in okrepljeno partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU, ki temelji na čim večjem izkoristku njihovih edinstvenih prednosti.

Raziskave in inovacije

Ocena prvih let Obzorja 2020, programa EU za raziskave in inovacije, je pokazala, da pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti, reševanju največjih družbenih izzivov in zagotavljanju boljšega življenja. Samo v letu 2017 je bilo v okviru Obzorja 2020 za 8,62 milijarde evrov naložb. Podprtih je bilo več kot 4 900 projektov, v katere se je vključilo več partnerjev iz EU, 16 držav, pridruženih programu, in drugih držav po svetu. Komisija je oktobra začela zadnji sveženj razpisov za zbiranje predlogov v okviru Obzorja 2020 in druge dejavnosti, pri čemer je bilo za raziskovalce in inovatorje na voljo približno 30 milijard evrov.

Povezovanje Evrope

Komisija je februarja objavila prvi kombinirani razpis v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, s katerim je dala na voljo 1,35 milijarde evrov za projekte na področju prometa. Kombinirani razpis združuje nepovratna sredstva s finančnimi sredstvi Evropskega sklada za strateške naložbe, Evropske investicijske banke, nacionalnih spodbujevalnih bank ali zasebnih vlagateljev.

Komisija se je dogovorila o seznamu 152 prometnih projektov, ki podpirajo konkurenčno, čisto in povezano mobilnost in bodo prejeli 2,7 milijarde evrov evropskih sredstev iz Instrumenta za povezovanje Evrope.

Rast in delovna mesta v kmetijstvu

Agroživilski sektor EU šteje skoraj 44 milijonov delovnih mest, vrednost izvoza agroživilskih proizvodov pa presega 130 milijard evrov na leto. Skupna kmetijska politika ta sektor podpira z letnim proračunom približno 59 milijard evrov, porazdeljenih med različne instrumente, ki se medsebojno dopolnjujejo. Komisija je v letu 2017 izvedla obsežna posvetovanja o poenostavitvi in posodobitvi skupne kmetijske politike. V širokem javnem posvetovanju je bilo predloženih več kot 322 000 prispevkov in prek 1 400 strateških dokumentov.

Na podlagi rezultatov posvetovanj je bilo novembra sprejeto sporočilo o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva, v katerem je predstavljena širša usmeritev za prihodnji razvoj skupne kmetijske politike. Sporočilo bo še nadalje usmerjalo razpravo o prihodnji politiki ob upoštevanju predlogov za naslednji večletni finančni okvir v letu 2018, a jih ne bo prejudiciralo.

Skrb za oceane

EU je v okviru prizadevanj za svetovno zavezništvo za boljše upravljanje oceanov z mednarodnimi partnericami gostila četrto mednarodno konferenco Naš ocean, ki je oktobra potekala na Malti. Tisoč vodilnih predstavnikov na področju oceanov je izrazilo svojo zavezanost ukrepom za zdrave in produktivne oceane kot nadaljevanje predhodnih zavez.

Predstavniki vlad, podjetij in civilne družbe so se zavezali, da prvič v zgodovini za zdravje naših oceanov namenijo več kot 7 milijard evrov. Udeleženci so napovedali tudi uvedbo novih zavarovanih morskih območij v obsegu več kot 2,5 milijona kvadratnih kilometrov. Konferenca pa je velik interes za ohranjanje oceanov prvič spodbudila v podjetniškem sektorju. EU je napovedala ukrepe v vrednosti 550 milijonov evrov na področju varstva morskega okolja, onesnaževanja morja, podnebnih sprememb, trajnostnega ribištva, pomorske varnosti in trajnostnega morskega gospodarstva.

Pomoč malim in srednjim podjetjem pri iskanju novih sredstev, novih partnerjev in novih trgov

EU vsako leto podpre več kot 200 000 podjetij z različnimi oblikami financiranja, med drugim s posojili, mikrofinanciranjem, jamstvi in tveganim kapitalom. Finančna sredstva EU so na voljo zagonskim podjetjem, podjetnikom in podjetjem vseh velikosti in iz vseh gospodarskih sektorjev. Odločitev o financiranju, ki ga podpira EU, sprejmejo lokalne finančne institucije, kot so banke, vlagatelji tveganega kapitala in poslovni angeli. Podpora EU, pogosto v obliki dopolnjevanja sredstev, ki jih zagotovijo lokalne finančne institucije, podjetjem omogoča, da pridobijo več finančne podpore, kot bi je sicer.

EU podjetjem zagotavlja tudi svetovanje in praktično podporo. Evropska podjetniška mreža je v letu 2017 več kot 3 500 malim podjetjem z mednarodnimi ambicijami pomagala do financiranja, novih partnerjev in novih trgov. Mreža, ki je dejavna v več kot šestdesetih državah po svetu, povezuje strokovnjake iz več kot 600 organizacij članic, njen namen pa je podjetjem v EU pomagati pri inovacijah in mednarodni rasti.

Vlaganje v ljudi

Leta 2017 smo obeležili 60. obletnico Evropskega socialnega sklada, ki delavcem pomaga do kvalifikacij in izboljšuje njihovo usposobljenost (v letih med 2014 in 2020 naj bi podprl 8 milijonov delavcev v EU).

V Evropsko koalicijo za vajeništva (odprta je za članice Evropskega združenja za prosto trgovino in države kandidatke EU) je štiri leta po uvedbi leta 2013 vključenih več kot 35 držav. V okviru koalicije so deležniki, med katerimi so tudi podjetja in posredniki, sprejeli približno 230 zavez za več kot 800 000 usposabljanj in priložnosti za prvo zaposlitev. V tem okviru je bila junija vzpostavljena evropska mreža vajencev, da bi okrepili vlogo mladih učečih se oseb. Komisija je oktobra predstavila predlog za evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva ter z novim ukrepom ErasmusPro podprla dolgotrajno mobilnost vajencev in dijakov poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

EU je julija uvedla evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev ter orodje EU za profiliranje znanj in spretnosti državljanov tretjih držav, ki je namenjeno tudi prosilcem za azil in beguncem. Ti novi spletni orodji omogočata večjo preglednost znanj in spretnosti ter kvalifikacij, s čimer izboljšujeta učno in delovno mobilnost v EU.

Komisija je 20. decembra predlagala novo direktivo, ki dopolnjuje in posodablja obstoječe predpise, da je treba vse delavce obvestiti o njihovih delovnih pogojih. Minimalni standardi, ki naj bi jih prinesla nova direktiva, bi vsem delavcem, tudi tistim z atipičnimi pogodbami, zagotovili večjo predvidljivost in jasnost. S predlogom bi bilo zaščitenih 2 do 3 milijone dodatnih delavcev z atipičnimi pogodbami.

Spodbujanje digitalnih spretnosti

EU spodbuja pobude, s katerimi želi državljanom zagotoviti več priložnosti za pridobitev digitalnih spretnosti. Marca je bil napovedan projekt digitalnih pripravništev, v katerega naj bi se v obdobju 2018–2020 vključilo med 5 000 in 6 000 dodiplomskih študentov. Vlaga se v projekte, ki na področju usposabljanja ponujajo rešitve, ki izboljšujejo spretnosti delavcev v malih in srednjih podjetjih, brezposelnim pa omogočajo prekvalifikacijo za delovna mesta v malih podjetjih.

Povezovanje ljudi

EU je v letu 2017 z dogodki po vsej Evropi praznovala 30. obletnico programa Erasmus. Pobuda, katere začetki segajo v leto 1987, je iz skromnega programa mobilnosti za visokošolske študente prerasla v program Erasmus+ za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport.

V zadnjih tridesetih letih je široko paleto možnosti programa Erasmus izkoristilo približno 9 milijonov ljudi, ki so si s študijem, prakso, vajeništvom, mladinskimi izmenjavami, poučevanjem in športom povsod po Evropi in drugod razširili obzorja ter pridobili novo znanje in spretnosti. Program je v letu 2017 s proračunom, ki presega 2,5 milijarde evrov, pritegnil približno 560 000 mladih in 160 000 delavcev izobraževalnih institucij in mladinskih organizacij. Junija so države članice odobrile pobudo ErasmusPro, ki bo v prihodnjih treh letih dijakom in vajencem v poklicnem izobraževanju in usposabljanju zagotovila do 50 000 novih priložnosti za dolgotrajno prakso v tujini.

Komisija je s pomočjo Parlamenta in Sveta povečala finančna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, ki je program namenske finančne podpore EU, in pomagala državam članicam pri črpanju njihovega deleža sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Od januarja 2014 se je v program jamstva za mlade skupaj vključilo več kot 18 milijonov mladih, 11 milijonov pa jih je sprejelo ponudbo za zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje.

Pomoč mladim, da postanejo podjetniki

Program Erasmus za mlade podjetnike bodočim evropskim podjetnikom pomaga pridobivati spretnosti za ustanovitev in/ali uspešno vodenje malega podjetja v Evropi. Novi podjetniki pridobivajo in si izmenjujejo znanje in poslovne ideje z izkušenim podjetnikom od enega do šestih mesecev. Novi podjetnik usvoji spretnosti, ki jih potrebuje za vodenje malega podjetja, njegov gostitelj pa pridobi sveže zamisli za svoje podjetje in spozna nove trge.

Program financira Evropska komisija, izvaja pa se v številnih sodelujočih državah prek lokalnih kontaktnih točk, pristojnih za podporo podjetništvu (npr. gospodarske zbornice, centri za zagon podjetij, podjetniški inkubatorji). Med letom se je v ta program mentorstva vključilo več kot tisoč bodočih podjetnikov.

Evropska solidarnostna enota

Od predstavitve evropske solidarnostne enote decembra 2016 je bila sprejeta vrsta hitrih ukrepov za njeno vzpostavitev in zagon. Komisija je maja 2017 zanjo predlagala posebno pravno podlago in proračun za naslednja tri leta. Do konca decembra se je registriralo več kot 45 000 ljudi, več kot 2 500 pa jih je sodelovalo v solidarnostnih aktivnostih po Evropi. Avgusta se je npr. v italijansko Norcio odpravilo 16 prostovoljcev, da bi pomagali pri odpravi škode in ponovni vzpostavitvi socialnih služb v lokalni skupnosti, ki so jo leta 2016 močno prizadeli potresi. Sredi leta 2017 se je začel sklop poklicnih dejavnosti evropske solidarnostne enote. Predvideva se, da bo v naslednjih dveh letih ponudbo za zaposlitev ali pripravništvo, povezano s solidarnostnim delom, dobilo do 6 000 mladih v okviru projektov, ki se bodo financirali iz programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije, koordinirali pa jih bosta francoska in italijanska javna služba za zaposlovanje.

Varovanje zdravja ljudi v podporo gospodarstvu

Komisija je junija sprejela nov akcijski načrt zoper odpornost proti antimikrobikom. V akcijskem načrtu „eno zdravje“ je odpornost proti antimikrobikom tako pri ljudeh kot pri živalih obravnavana kot vse večja nevarnost, zaradi katere v EU vsako leto umre 25 000 ljudi, vrednost izgub pa dosega 1,5 milijarde evrov. Prvi dvoletni cikel pobude zdravstveno stanje v EU se je zaključil z objavo poročil o zdravstvenih profilih posameznih držav članic in spremljevalnega dokumenta Komisije o širši agendi EU na tem področju. Komisija se je pri izvajanju te pobude povezala z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike.

Proračun EU, usmerjen v rezultate

Proračun EU za leto 2017 je prispeval k ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade, in spodbujanju strateških naložb. Kot pri ukrepih iz prejšnjih let je poseben poudarek še naprej namenjal izzivom, ki jih prinašajo migracije. Skoraj polovica proračuna (75 milijard evrov) je bila dodeljena rasti, zaposlovanju in konkurenčnosti v podporo raziskavam in inovacijam (Obzorje 2020), izobraževanju, usposabljanju in mladini (Erasmus+), malim in srednjim podjetjem (program EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja) ter prometni infrastrukturi (Instrument za povezovanje Evrope). Iz proračuna EU je podporo prejel tudi Evropski sklad za strateške naložbe, ki je spodbudil ključne naložbene projekte v EU. Kmetje so prejeli približno 43 milijard evrov. EU je za zaščito zunanjih meja ter vprašanje migracijskih in begunskih tokov skupno prispevala skoraj 6 milijard evrov.

Komisija je maja v okviru evropske solidarnostne enote predlagala več kot 340 milijonov evrov za financiranje 100 000 priložnosti za mlade za opravljanje solidarnostnega dela v obliki prostovoljstva, pripravništva ali zaposlitve do leta 2020.

Junija je bil sprejet vmesni pregled obstoječega večletnega finančnega okvira (2014–2020). Namen pregleda je bil zagotoviti dodatna finančna sredstva za reševanje vprašanja migracijskih tokov in varnostnih tveganj, za spodbuditev gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in konkurenčnosti ter za povečanje sposobnosti proračuna EU za odzivanje na nepredvidene okoliščine.

Komisija je poleg tega sprejela zakonodajni predlog za zmanjšanje upravnega bremena prejemnikov sredstev EU. Komisija je 28. junija objavila dokument z razmislekom, da bi začela razpravo o prihodnosti financ EU.

Uresničitev enotnega digitalnega trga

Komisija je sprejela vseh 43 ključnih zakonodajnih predlogov in pobud politik za dokončanje enotnega digitalnega trga, ki so bili maja 2015 opredeljeni v strategiji za enotni digitalni trg. Do konca leta 2017 je bilo 24 od teh zakonodajnih pobud predloženih Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije.

V vmesnem pregledu o doseženem napredku, objavljenem maja 2017, so navedeni nadaljnji ukrepi na področju spletnih platform, podatkovnega gospodarstva in kibernetske varnosti. Komisija je septembra kot del svežnja ukrepov o stanju v Uniji predstavila predlog novih pravil o kibernetski varnosti in prostem pretoku neosebnih podatkov v EU. Septembra je bilo objavljeno tudi sporočilo o odgovornosti platform za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam.

Državljani EU na trgu dela in v družbi, ki se spreminjata, potrebujejo digitalno strokovno znanje, vendar 37 % delovne sile še vedno nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti. V okviru koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta bo do leta 2020 usposobljenih milijon mladih nezaposlenih, Akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 pa bo poenostavil življenje za državljane in podjetja ter javnim organom omogočil zagotavljanje novih storitev. Zdaj je pozornost namenjena doseganju političnega dogovora glede vseh predlogov s Parlamentom in Svetom.

Na septembrskem digitalnem vrhu v Talinu so potekale razprave na visoki ravni o tem, kako lahko Evropska unija ohrani svojo prednost in vodilno vlogo na tem tehnološkem področju. Te razprave so vključevale pogovore o pravičnem obdavčenju v digitalnem gospodarstvu, izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti državljanov ter izgradnji močne kibernetske varnosti v EU. Države članice so se poleg tega dogovorile, da bodo do leta 2018 dokončale enotni digitalni trg, vlagale v digitalno infrastrukturo in si prizadevale za prosti pretok podatkov.

Krepitev kibernetske varnosti v EU

Digitalne tehnologije ponujajo nove možnosti za povezovanje državljanov. Olajšujejo izmenjavo informacij in so temelj gospodarstva EU, prinašajo pa tudi nova tveganja. EU je dosegla napredek pri zaščiti državljanov na spletu, tako da bodo državljani in podjetja od leta 2018 deležni večjega varstva. Ta pravila bodo veljala tudi za nove akterje, ki zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve.

EU pa mora biti bolje opremljena za reševanje zaskrbljujočega porasta kibernetskih napadov. Komisija je septembra kot del govora predsednika Junckerja o stanju v Uniji predlagala celovit pristop k izboljšanju kibernetske varnosti. Ta vključuje okrepljeno Agencijo EU za kibernetsko varnost, načrt za usklajeno delovanje držav članic v primeru kibernetskega napada in novo shemo EU za certificiranje na področju kibernetske varnosti, ki bo zagotovila, da so digitalni izdelki in storitve varni za uporabo. Komisija je prvič izpostavila kibernetsko obrambo, kar odseva njeno obnovljeno zavezanost evropski varnostni in obrambni uniji.

Izkoriščanje vseh prednosti, ki jih omogoča podatkovno gospodarstvo EU

Po ocenah naj bi bilo do leta 2020 v podatkovnem gospodarstvu EU zaposlenih 10,4 milijona ljudi. Komisija je predlagala nova pravila o prostem pretoku neosebnih podatkov. Skupaj z obstoječimi pravili o varstvu osebnih podatkov bodo novi ukrepi omogočali shranjevanje in obdelavo neosebnih podatkov po vsej EU. To bo spodbudilo konkurenčnost podjetij v EU in posodobilo javne storitve na učinkovitem enotnem trgu EU za podatkovne storitve. Odprava omejitev za lokalizacijo podatkov je pomemben dejavnik za podatkovno gospodarstvo, saj lahko do leta 2020 prihodke, povezane z internetom stvari, poveča na 112 milijard evrov, bruto domači proizvod EU pa za 4 %.

EU si z naložbami prizadeva, da bi Evropa postala svetovno središče visokozmogljivega računalništva, ki lahko analizira veliko količino podatkov v realnem času. Poleg tega pripravlja vodilno pobudo o kvantnih tehnologijah v vrednosti milijarde evrov, ki jo želi začeti izvajati leta 2018.

Zagotavljanje poštene konkurence v gospodarstvu spletnih platform

Za spletne platforme veljajo pravila EU na področjih, kot sta konkurenca in varstvo potrošnikov. Na teh pravilih temelji zaupanje podjetij in splošne javnosti. EU ukrepa, da bi jih uveljavila, kadar koli je to potrebno.

Maja 2017 je bil sprejet sklep, s katerim so zaveze, ki jih je ponudilo podjetje Amazon, postale pravno .zavezujoče. Sklep obravnava predhodne pomisleke glede konkurence v zvezi s številnimi klavzulami v sporazumih o distribuciji, ki jih je podjetje Amazon sklenilo z založniki e-knjig v Evropi. Komisija je junija podjetju Google naložila kazen v višini 2,42 milijarde evrov, ker je zlorabilo prevladujoč položaj na trgu iskalnikov, tako da je dajalo nezakonito prednost svojemu izdelku – storitvi primerjave cen.

Izboljšanje povezljivosti

EU je odobrila shemo za zagotovitev brezžičnega dostopa do interneta v 6 000 do 8 000 skupnostih po vsej EU. Pobuda WiFi4EU s sredstvi v višini 120 milijonov evrov bo prispevala k vzpostavitvi brezžičnega dostopa do interneta na javnih mestih, kot so parki, trgi, javne zgradbe, knjižnice, zdravstveni domovi in muzeji.

Pobuda WiFi4EU je del ambicioznega svežnja ukrepov, ki jih je Komisija sprejela septembra 2016 in so zasnovani tako, da izpolnjujejo vse večje potrebe državljanov po povezljivosti in krepijo konkurenčnost EU. Vključujejo tudi akcijski načrt za spodbujanje uvedbe najsodobnejših brezžičnih omrežij 5G po vsej EU.

Pomemben korak v tej smeri je bil narejen maja 2017, ko sta Parlament in Svet sprejela sklep za zagotovitev razpoložljivosti pasu 700 MHz za brezžične širokopasovne storitve do leta 2020.

Posodobitev obstoječih telekomunikacijskih pravil EU (predlagani Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah) prinaša privlačnejše regulativno okolje, ki bo v državah članicah spodbujalo naložbe v vrhunsko infrastrukturo.

Odprava stroškov gostovanja

Stroški mobilnega gostovanja so bili odpravljeni 15. junija 2017. To pomeni, da bodo uporabniki gostovanja med potovanjem po EU lahko klicali, pošiljali kratka sporočila ali brskali po internetu na mobilnih telefonih po enaki ceni kot doma.

Dostop do digitalnih vsebin

Od leta 2018 bodo lahko prebivalci EU uporabljali plačane storitve spletnih vsebin kjer koli v Evropi. Po novih pravilih, sprejetih junija 2017, bodo lahko potrošniki ki so storitve spletnih vsebin plačali v domači državi, do njih dostopali med potovanjem v drugi državi članici. Uredba bo prinesla prednosti brezplačnim televizijskim programom, kot jih zagotavljajo nekatere javne radiodifuzne hiše, če bodo preverile državo prebivališča svojih naročnikov.

Julija je bila kot del tekoče posodobitve avtorskega prava EU odobrena zakonodaja EU, ki bo milijonom slepih in drugih oseb z zmanjšano zmožnostjo branja olajšala dostop do knjig. Nova pravila EU bodo začela veljati oktobra 2018.

Parlament, Svet in Komisija so novembra dosegli politični dogovor za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja za potrošnike, ki želijo kupiti izdelke ali storitve prek spleta znotraj EU. Nova pravila bodo spodbudila elektronsko trgovanje, od katerega bodo imeli koristi potrošniki in podjetja.

Spodbujanje vodilne vloge Evrope na področju visokozmogljivega računalništva

Ministri iz sedmih držav (Francije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Portugalske in Španije) so marca podpisali Evropsko deklaracijo o visokozmogljivem računalništvu, da bi zagotovili finančno podporo za naslednjo generacijo visokozmogljive računalniške in podatkovne infrastrukture. Istega leta so se jim pridružile še Belgija, Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Slovenija in Švica.

Izmenjava podatkov za boljše raziskave

Novi evropski oblak za odprto znanost, vzpostavljen leta 2017, bo 1,7 milijona raziskovalcem ter 70 milijonom strokovnjakov na področju znanosti in tehnologije omogočil virtualno okolje za shranjevanje, izmenjavo in ponovno uporabo podatkov iz različnih disciplin in prek meja. Program Obzorje 2020 bo za vzpostavitev oblaka zagotovil več kot 260 milijonov evrov.

Izobraževanje

Komisija je leta 2017 uvedla orodje za samoocenjevanje, s katerim naj bi šole lažje ocenile svoje digitalne zmogljivosti. Z njim lahko dobijo podporo za razvoj in izboljšanje svoje uporabe tehnologij za poučevanje in učenje. Do decembra je 650 šol iz 14 držav sodelovalo v pilotnem projektu orodje Selfie. Leta 2018 bo orodje Selfie dostopno šolam po vsej EU.

E-uprava

Maja je bil predložen predlog, ki bo državljanom in podjetjem olajšal dostop do kakovostnih informacij, spletnih upravnih postopkov in storitev pomoči prek enotne digitalne vstopne točke. Podjetja bi lahko z enotnim digitalnim portalom vsako leto prihranila več kot 11 milijard evrov, državljani EU pa do 855 000 ur.

Državljani in zasebna podjetja lahko zdaj iščejo informacije o podjetjih, ki so registrirana v kateri koli državi članici EU, pa tudi na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem. Sistem povezovanja poslovnih registrov je del portala evropskega e-pravosodja, ki državljanom, podjetjem in pravnim strokovnjakom v Evropi zagotavlja „vse na enem mestu“, in je rezultat skupnih prizadevanj vlad in Komisije. Omogoča javni dostop do informacij o podjetjih v sodelujočih državah in zagotavlja, da lahko vsi evropski poslovni registri medsebojno elektronsko komunicirajo na varen in zanesljiv način. Njegov glavni cilj je okrepiti zaupanje v enotni trg s preglednostjo in posodobljenimi informacijami ter zmanjšati nepotrebno breme za podjetja. Od uvedbe v juniju do konca leta je bil sistem povezovanja poslovnih registrov uporabljen za več kot 139 000 poizvedovanj o podjetjih.

Julija je bila poleg tega vzpostavljena elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti. Ta nova spletna platforma povezuje približno 15 000 zavodov za socialno varnost v državah članicah EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici ter olajšuje boj proti napakam in goljufijam. Nacionalni zavodi za socialno varnost bodo uporabljali standardizirane elektronske dokumente v svojem jeziku, kar bo zagotavljalo točnost in popolnost podatkov, ki si jih bodo izmenjevali. Novo orodje bo v korist tudi državljanom, ki so živeli in delali v več sodelujočih državah, saj bo omogočalo lažji in hitrejši izračun njihovih socialnovarstvenih prejemkov.

Države članice so se oktobra dogovorile o skupnem pristopu k omogočanju dostopa do javnih storitev prek spleta, tudi prek meja in na različnih področjih politike. To bo prispevalo k zmanjšanju birokracije za državljane in podjetja, npr. pri vlaganju zahtevkov za potrdila ali storitve ali predložitvi davčne napovedi.

Financiranje povezljivosti in digitalnega podjetništva

Evropski strukturni in investicijski skladi ter kohezijska politika EU pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev enotnega digitalnega trga. Na podlagi prilagojenih strategij držav članic in regij za digitalno rast je bilo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov več kot 20 milijard evrov namenjenih spodbujanju razvoja digitalnih zagonskih podjetij. Ta sredstva malim in srednjim podjetjem omogočajo, da izkoristijo prednosti digitalizacije, pripomorejo k temu, da organi javne uprave delujejo učinkoviteje ter zagotavljajo hitrejše in boljše storitve za državljane in podjetja, ter zagotavljajo cenovno ugoden dostop do širokopasovnih povezav na nezadostno pokritih območjih. Novembra 2017 je bila vzpostavljena mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave, da bi olajšala širjenje hitrih širokopasovnih povezav ter pripomogla k premostitvi digitalnega razkoraka med mestnimi in podeželskimi območji. Ti uradi so na voljo na regionalni in nacionalni ravni, da bi zagotavljali informacije in podporo na področju uvedbe širokopasovnih povezav. Med letom se je nadaljevalo delo na področju zagotavljanja širokopasovnih povezav za 18 milijonov podeželskih prebivalcev do leta 2020.

Digitalno zdravstvo in oskrba

Marca je bilo vzpostavljenih prvih 24 evropskih referenčnih mrež za redke in kompleksne bolezni, pri katerih sodeluje več kot 900 visokospecializiranih zdravstvenih enot iz več kot 300 bolnišnic v 25 državah članicah EU in na Norveškem. Te mreže so namenjene obravnavi kompleksnih in redkih zdravstvenih stanj, pri katerih so potrebne posebne vrste zdravljenja ter koncentracija znanja in virov. Obravnavale bodo različne teme, tudi kostna obolenja, rak pri otrocih in imunsko pomanjkljivost.

Razumevanje učinka digitalizacije v finančnem sektorju

Tehnologija spreminja finančni sektor. Temu sektorju kot največjemu svetovnemu uporabniku informacijskotehnoloških izdelkov in storitev lahko prinesejo koristi nove generacije tehnologij za obdelavo in shranjevanje podatkov ter mobilnih in avtentikacijskih tehnologij skupaj s socialnimi omrežji, umetno inteligenco in porazdeljenimi sistemi. Pojavljajo se novi poslovni modeli, ki bi lahko pripomogli k uresničitvi enotnega trga EU za finančne storitve, na katerem razmerja med strankami in dobavitelji ne omejujejo več fizična razdalja ali jezikovne razlike. To odpira pomembna strateška in regulativna vprašanja o politiki EU na področju finančnih storitev, ki so bila obravnavana v obsežnem javnem posvetovanju, da bi ugotovili, ali so na ravni EU potrebni konkretni ukrepi.

Digitalne tehnologije in mobilnost

Na digitalnem dnevu, ki je potekal 23. marca v Rimu, je 29 držav (države članice EU in članice Evropskega gospodarskega prostora) podpisalo pismo o nameri vzpostavitve pravnega okvira za čezmejne preskuse povezane avtomatizirane vožnje, ki bo temeljil na usklajenih pravilih o dostopu do podatkov, odgovornosti in povezljivosti. Dogovorile so se, da bodo okrepile sodelovanje pri preskušanju avtomatiziranega cestnega prometa na čezmejnih območjih, in zdaj sodelujejo s partnerji iz industrije, da bi ta dogovor izvedle v praksi. Komisija zdaj spodbuja čezmejne povezane prometne koridorje.

Maja so bili predloženi predlogi za posodobitev mobilnosti in prometa v EU. Evropa v gibanju je obsežen sklop pobud, ki bodo izboljšale varnost v prometu, spodbujale pravičnejše cestninjenje, zmanjšale emisije ogljikovega dioksida, onesnaženost zraka in zastoje, omejile birokratske postopke za podjetja, preprečevale nezakonito zaposlovanje ter zagotavljale ustrezne delovne razmere in počitek za zaposlene. Komisija spodbuja tudi rešitve nemotene mobilnosti, da bi olajšala potovanje po Evropski uniji. Primer tega je predlog za zagotovitev povezanega delovanja cestninskih sistemov, kar bi državljanom omogočalo vožnjo po EU, ne da bi jim bilo treba skrbeti zaradi različnih upravnih formalnosti. Skupne specifikacije za podatke javnega prometa bodo potnikom omogočale boljše načrtovanje potovanja in izbiro najboljše poti, tudi ob prečkanju meje.

Tehnologija dronov

Junija je bil predstavljen načrt za varno, zanesljivo in do okolja prijazno uporabo dronov v zračnem prostoru na majhni višini. Sistem za upravljanje dronov U-Space zajema nadmorsko višino do 150 metrov in bo utrl pot razvoju močnega in dinamičnega trga storitev z droni v EU. Do leta 2019 bi morali biti vzpostavljeni registracija dronov in njihovih upravljavcev, njihova elektronska identifikacija in sistem za opredelitev virtualnih meja okoli lokacij (geografsko ograjevanje).

Močnejša avtentikacija potrošnikov pri elektronskih plačilih

V letu 2017 je bila višja raven varnosti elektronskih plačil še vedno eden glavnih ciljev digitalne politike EU. Komisija je v ta namen novembra uvedla številne varnostne zahteve, ki jih morajo upoštevati ponudniki plačilnih storitev (tako banke kot tudi druge plačilne ustanove), ko obdelujejo plačila ali opravljajo storitve, povezane s plačili.

Na poti do sodobne in ambiciozne energetske unije

Prehod Evropske unije v nizkoogljično družbo se dejansko uresničuje. EU je zaradi napredka v letu 2017 na dobri poti, da izvede projekt energetske unije ter zagotovi delovna mesta, rast in naložbe. Dve leti po začetku izvajanja strategije je Komisija predstavila glavne predloge, potrebne za povečanje energijske učinkovitosti, podporo vodilne vloge EU na področju podnebnih ukrepov in energije iz obnovljivih virov ter zagotovitev pravične obravnave odjemalcev.

Tretje poročilo o stanju energetske unije, ki je bilo objavljeno novembra 2017, kaže, da je EU na dobri poti, da uresniči svoje podnebne in energijske cilje za leto 2020. Poraba končne energije je že nižja od cilja za leto 2020. Poleg tega so emisije toplogrednih plinov od leta 1990 padle za 23 %, gospodarstvo EU pa je zraslo za 53 %. Ta trend kaže, da EU vedno znova dokazuje, da so ukrepi za zmanjšanje emisij tesno povezani z gospodarsko rastjo. EU je z energijo iz obnovljivih virov, ki že presega 16 % mešanice energijskih virov, na dobri poti, da doseže svoj cilj 20 % do leta 2020. Do marca 2017 je skupno enajst držav članic že doseglo svoje nacionalne cilje za leto 2020.

V letu 2017 je bil dosežen pomemben napredek v zvezi s svežnjem Čista energija za vse Evropejce, ki je bil predstavljen novembra 2016, ter začasni dogovor glede dosjeja v zvezi z energijsko podobo stavb. Glede na to, da je Svet Evropske unije do decembra sprejel splošni pristop glede sedmih od osmih dosjejev, stališče Evropskega parlamenta glede vseh osmih dosjejev pa se pričakuje na začetku leta 2018, bi kmalu lahko dosegli politični dogovor o drugih vprašanjih. Povsod po EU bodo imeli odjemalci na izbiro več možnosti oskrbe z energijo, dostop do zanesljivih orodij za primerjavo cen energije ter možnost za proizvodnjo in prodajo lastne električne energije.

Cilj pobude Čista energija za otoke EU, ki jo je Komisija predstavila maja, je pomagati zmanjšati odvisnost otokov v EU od uvoza energije z boljšo uporabo njihovih lastnih obnovljivih virov energije ter s sprejemanjem sodobnejših in inovativnejših energetskih sistemov. Otoki bodo poleg zmanjšanih stroškov energije imeli izboljšano kakovost zraka in nižje emisije toplogrednih plinov.

V času opuščanja gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, ne bi smeli pozabiti na nobeno regijo. Decembra je bila vzpostavljena nova platforma za lažji razvoj projektov in dolgoročnih strategij v premogovno intenzivnih regijah, katere namen je bil sprožiti tranzicijo ter biti podlaga za reševanje okoljskih in socialnih izzivov.

Energijska učinkovitost

Marca je bil podpisan dogovor o jasnejših pravilih o označevanju z energijskimi nalepkami, vključno s prevrednotenjem informacijskih kategorij proizvoda zaradi upoštevanja napredka v zadnjih letih. Revidirano označevanje z energijskimi nalepkami bi skupaj z okoljsko primerno zasnovo gospodinjstvom na leto lahko prineslo skoraj 500 evrov prihrankov.

Poleg političnega dogovora o novih pravilih za izboljšanje energijske podobe stavb so bile v letu 2017 pregledane smernice o zajemanju pogodb za zagotavljanje prihranka energije v nacionalnih računih. Tako bodo šole, bolnišnice in druge javne stavbe, ki pomenijo več kot 10 % celotnega stavbnega fonda EU, lažje vlagale v izboljšanje energijske učinkovitosti.

Evropska investicijska banka je maja začela pobudo evropske pomoči, namenjene področju energije na lokalni ravni. Regionalnim organom bo v pomoč pri pripravi projektov, povezanih z energijsko učinkovitostjo in energijo iz obnovljivih virov.

Septembra so vse države članice podpisale talinsko izjavo o e-energiji z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami in zasebnim sektorjem pri oblikovanju široko zastavljene strategije za digitalizacijo energije.

Novembra je EU objavila poročilo o oceni napredka držav članic pri doseganju nacionalnih ciljev povečanja energijske učinkovitosti za leto 2020. Ena od pomembnejših ugotovitev je bila, da je EU navkljub povečani porabi energije v letu 2015 zaradi hladnejše zime in nižjih cen goriv še vedno na dobri poti, da uresniči cilj energijske učinkovitosti do leta 2020.

Zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost in zaupanje

Zagotavljanje oskrbe z energijo odjemalcem EU je eden od temeljev energetske unije. Nova pravila so začela veljati 1. novembra, ravno pred zimsko sezono ogrevanja, da bi pomagala izboljšati usklajevanje med državami članicami ter omogočila hitrejše in učinkovitejše reševanje morebitnih kriz pri dobavi plina. Od držav članic se zahteva, da svojim sosedom pomagajo v primeru resne krize, tako da nobeno gospodinjstvo ne bi ostalo brez oskrbe.

Kot del širših prizadevanj za razvoj raznolikih in zanesljivih trgov plina v baltskih državah je Latvija aprila odprla svoj trg plina konkurenci, zaradi česar odjemalci niso več odvisni samo od enega dobavitelja.

Četrto ministrsko srečanje na visoki ravni na visoki ravni pobude Komisije za energetsko povezanost srednje in jugovzhodne Evrope je bilo prelomno za celotno regijo. Ministri so podpisali memorandum o soglasju, ki med drugim določa skupni pristop k razvoju trga električne energije, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Dosežen je bil sporazum o tem, kako najpozneje do konca maja 2018 najti rešitev o najboljšem načinu za sinhronizacijo omrežja električne energije baltskih držav s celinskim evropskim omrežjem.

Jedrska varnost ostaja ključna prednostna naloga EU. EU je maja 2017 objavila prvo poročilo o varnem in odgovornem ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v EU. Poročilo kaže jasno sliko trenutnega stanja, ugotavlja, da so se standardi v EU izboljšali, ter izpostavlja področja, na katerih so potrebne nadaljnje izboljšave in ki jim je treba nameniti pozornost. Razvoj na mednarodni ravni v tem letu je vključeval seminar na visoki ravni med EU in Iranom o mednarodnem jedrskem sodelovanju, ki se je odvijal 28. februarja in 1. marca v Bruslju.

Povsem integriran notranji trg energije

Nadaljuje se delo v zvezi z oblikovanjem enotnega trga, ki omogoča prost in varen pretok čiste energije. Tretje poročilo o stanju energetske unije je potrdilo, da je energetski prehod možen samo, če prilagodimo infrastrukturo potrebam prihodnjega energetskega sistema. Veliko je bilo že doseženega, vendar še vedno obstajajo ozka grla, zlasti na področju električne energije. Da bi jih odpravila, je Komisija novembra sprejela sporočilo o cilju 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2030. Objavila je tudi tretji seznam projektov skupnega interesa, ki vsebuje 173 projektov evropskega pomena. Ta seznam prvič zagotavlja štiri projekte čezmejnih omrežij ogljikovega dioksida.

V podporo izvajanju teh projektov je EU vložila 1,7 milijarde evrov v 96 projektov elektroenergetske in plinske infrastrukture ter infrastrukture za pametna omrežja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, ki za projekte na področju energije v obdobju od 2014 do 2020 zagotavlja 5,35 milijarde evrov. EU je aprila v okviru instrumenta sprostila 800 milijonov evrov sredstev za projekte elektroenergetske in plinske infrastrukture ter infrastrukture za pametna omrežja.

EU je nadaljevala s prizadevanji za povezavo elektroenergetskih omrežij in plinovodov med državami članicami, vključno z vzpostavitvijo severnega plinskega koridorja, ki prek Danske povezuje Norveško in Poljsko, povezavo med francoskim in irskim elektroenergetskim sistemom (t. i. „Celtic Interconnector“) ter s pomočjo pri odpravljanju ovir za prosti pretok plina v srednji in jugovzhodni Evropi. Na Krku na Hrvaškem bo 101,4 milijona evrov vložila v gradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin.

V letu 2017 je EU spremljala sektorsko preiskavo državnih pomoči v zvezi z nacionalnimi mehanizmi zmogljivosti. Zlasti je preučevala, ali takšni mehanizmi zagotavljajo ustrezno oskrbo z električno energijo, ne da bi izkrivljali konkurenco ali trgovino na enotnem trgu. Nekatere države članice so uvedle mehanizme zmogljivosti za zagotavljanje zadostne oskrbe brez prekinitev. EU si skupaj z državami članicami prizadeva, da bi bili tako obstoječi kot načrtovani ukrepi v skladu s pravili o državni pomoči.

Mednarodne dejavnosti so vključevale predlog pooblastil Komisije za pogajanja z Rusijo o načelih delovanja projekta Severni tok 2, ki bo oskrbo z ruskim plinom povezal s trgom EU.

Da bi izboljšala delovanje notranjega trga energije EU in povečala solidarnosti med državami članicami, je Komisija novembra predlagala skupna pravila za plinovode, ki vstopajo na notranji trg plina.

Razogljičenje gospodarstva

Napredek glede globalnih podnebnih ukrepov

Skozi vse leto je EU nadaljevala spodbujanje mednarodnih ukrepov na področju podnebnih sprememb. Združene države Amerike so junija napovedale svojo namero o odstopu od prelomnega globalnega podnebnega sporazuma, dogovorjenega leta 2015 v Parizu v Franciji. Posledično so EU in mednarodni partnerji jasno ponovno potrdili odločenost, da dosledno izvajajo pariški podnebni sporazum, katerega cilj je omejitev dviga temperature na svetovni ravni bistveno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi temperaturami.

Skupaj z 79 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami je EU pozvala mednarodno skupnost, da ohrani zagon za izvajanje ambicioznih ukrepov glede podnebnih sprememb. Ministrsko srečanje septembra v Montrealu v Kanadi, ki so ga gostile EU, Kanada in Kitajska, je združilo države vsega sveta z namenom pospešitve prehoda na nizkoogljično svetovno gospodarstvo.

EU je še naprej sodelovala pri mednarodnih pogajanjih za razvoj postopkov in smernic, potrebnih za udejanjanje pariškega podnebnega sporazuma, zlasti na konferenci OZN o podnebnih spremembah novembra v Bonnu.

Na podnebnem vrhu En planet, ki ga je decembra v Parizu gostil Emmanuel Macron, predsednik Francije, je Komisija predstavila svoj novi akcijski načrt za planet, ki vključuje deset pobud za spremembe pri uveljavljanju modernega gospodarstva in pravične družbe.

Kot primer je Komisija v okviru načrta EU za zunanje naložbe napovedala naložbe v tri ciljna področja, s čimer želi do leta 2020 mobilizirati vsaj 44 milijard evrov trajnostnih naložb v Afriko ter države evropskega sosedstva. Pričakuje se, da bodo ti odhodki do leta 2020 ustvarili do 9 milijard evrov naložb.

EU bo še naprej podpirala skupni globalni cilj, da se mobilizirajo sredstva iz različnih virov v višini 100 milijard dolarjev letno do leta 2020 in nato vse do leta 2025 za financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju. Še naprej bo občutno povečevala financiranje ukrepov za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. V letu 2016 so EU in države članice v podnebno financiranje prispevale 20,2 milijarde evrov, kar je več kot 15-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015.

Uresničevanje zavez EU iz pariškega podnebnega sporazuma

EU je na čelu mednarodnih prizadevanj za postopno zmanjšanje fluoriranih ogljikovodikov, nevarnih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja in se najpogosteje uporabljajo v opremi za ogrevanje in hlajenje. Zaustavitev močnega povečanja emisij fluoriranih ogljikovodikov, ki so večtisočkrat močnejše od emisij ogljikovega dioksida, bo velik prispevek pri doseganju cilja omejitve dviga temperature iz pariškega podnebnega sporazuma. Oktobra 2016 se je v Kigaliju v Ruandi skoraj dvesto držav strinjalo s postopno omejitvijo svoje proizvodnje in uporabe teh plinov. Novembra 2017 so države članice EU omogočile začetek veljavnosti sporazuma, ki bo začel veljati januarja 2019. EU je prejela nagrado za politično vodstvo in svojo vlogo pri sprejemanju sporazuma.

Na domačem prizorišču so bili sprejeti vsi glavni predlogi, potrebni za dosego zavez EU v okviru sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov EU za najmanj 40 % do leta 2013. Ti vključujejo pregled sistema EU za trgovanje z emisijami, nacionalne cilje držav članic glede emisij, vključevanje sektorja rabe zemljišč v podnebno zakonodajo EU ter reševanje vprašanja emisij iz letalstva.

Novembra sta Parlament in Svet dosegla začasni dogovor glede pregleda sistema EU za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020. Ta reforma osrednjega instrumenta EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit način bo EU pomagala pri uresničitvi precejšnjega dela njene zaveze, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za najmanj 40 %.

Pregled bo prinesel pomembne spremembe sistema za pospeševanje zmanjšanja emisij in zmanjšanja presežka pravic v okviru sistema trgovanja z emisijami, dodatne zaščitne ukrepe, da se industriji v EU po potrebi zagotovi dodatna zaščita pred tveganjem premestitve emisij ogljikovega dioksida, ter več podpornih mehanizmov, s pomočjo katerih bodo industrija in energetske panoge lažje kos inovacijskim in naložbenim izzivom, povezanim s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo.

EU je sprejela tudi ukrepe, da bi zavarovala okoljsko celovitost sistema EU za trgovanje z emisijami, ko se bo pravo EU prenehalo uporabljati v Združenem kraljestvu zaradi njegovega izstopa iz Unije.

Mednarodna organizacija civilnega letalstva je dosegla dogovor o globalnem tržnem ukrepu, s katerim bi se prek sistema za izravnavo stabilizirale emisije iz mednarodnega letalstva na ravneh iz leta 2020. Po tem je EU spremenila svoj sistem za trgovanje z emisijami, da bi geografsko področje uporabe omejila na lete znotraj Evrope. To bo ohranilo prispevek letalskega sektorja k podnebnim ciljem EU in prispevalo k nemotenemu izvajanju globalnega tržnega ukrepa.

S povezovanjem sistema EU za trgovanje z emisijami s podobnimi sistemi se povečuje velikost trga za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšujejo stroški boja proti podnebnim spremembam. EU in Švica sta novembra podpisali sporazum o povezavi njunih sistemov. Gre za prvi tovrstni sporazum v zgodovini EU in med dvema pogodbenicama pariškega podnebnega sporazuma. Poleg tega sta EU in Kitajska okrepili sodelovanje trgov ogljika, še preden je Kitajska vzpostavila svoj lastni sistem za trgovanje z emisijami.

Decembra je bil v skladu s podnebnim ciljem EU do leta 2030 dosežen politični dogovor o uredbi o porazdelitvi prizadevanj v zvezi z zmanjšanjem emisij iz prometa, stavb, odpadkov in kmetijstva. Dosežen je bil tudi dogovor o novih pravilih za obračunavanje emisij iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Nova pravila bodo okrepila vlogo tal in gozdov kot ponorov ogljika ter spodbudila njihovo produktivno in trajnostno uporabo, hkrati pa še izboljšala gospodarstvo, ki temelji na rabi biomase, ter podnebno ozaveščeno kmetijstvo.

Na poti do čiste, konkurenčne in povezane mobilnosti

V letu 2017 je Komisija predstavila vrsto predlogov za posodobitev mobilnosti in prometa EU. Namen teh predlogov je bil sektorju olajšati prehod na čisto energijo in digitalizacijo ter hkrati zagotoviti, da ostane konkurenčen in socialno vključujoč.

Maja je predstavila sveženj Evropa v gibanju. Njegovi glavni cilji so izboljšanje prometne varnosti ter zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, onesnaževanja zraka in prometne preobremenjenosti.

Temu je novembra sledil drugi sveženj ukrepov za spodbujanje inovacij v okviru novih tehnologij in poslovnih modelov ter učinkovitejše rabe vseh vrst prevoza blaga. Ukrepi vključujejo predlog novih ciljev v zvezi z emisijami ogljikovega dioksida za osebna in kombinirana vozila, da se pospeši prehod na vozila z nizkimi ali ničnimi emisijami. V skladu s predlogom bodo morale biti povprečne emisije ogljikovega dioksida za celoten vozni park novih osebnih in kombiniranih vozil, ki se prodajo v EU, v letu 2030 za 30 % nižje kot v letu 2021.

Komisija je uvedla več pobud za čisto, konkurenčno in povezano mobilnost. Obsežna elektromobilnost po vsej EU pomeni, da se bo povpraševanje po baterijah znatno povečalo. Komisija si zato prizadeva za vzpostavitev zavezništva EU za baterije in bo februarja 2018 na industrijskem forumu za čisto energijo združila države članice in industrijo, dejavno v vrednostni verigi baterij.

Integracija podnebnih ukrepov v različne politike

Da bi podprla prehod EU v bolj trajnostno in nizkoogljično prihodnost, je Komisija odobrila sveženj naložbenih ukrepov v višini 222 milijonov evrov iz proračuna EU v okviru programa za okoljske in podnebne ukrepe, ki je del finančnega instrumenta za okolje LIFE. To bo pritegnilo dodatne naložbe, tako da bo v 139 novih projektov v dvajsetih državah članicah skupaj vloženih 379 milijonov evrov. Projekti bodo državam članicam pomagali pri prehodu na bolj krožno gospodarstvo in bodo podpora izvajanju akcijskega načrta EU za naravo. Financiranje bo npr. pomagalo izboljšati odpornost ene od najprometnejših evropskih vodnih poti, tj. ustja reke Šelde v Belgiji, razviti orodja za napovedovanje peščenih neviht in blažiti učinek toplotnega otoka v mestih.

Prenovljena industrijska politika EU

V svojem govoru o stanju v Evropi septembra je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker najavil novo strategijo na področju industrijske politike, katere namen je okrepiti vlogo industrije v EU, da bo lahko še naprej ustvarjala trajnostno rast in delovna mesta. Ta celovita strategija združuje vse obstoječe in nove pobude ter pojasnjuje prihodnje naloge vseh vključenih akterjev.

Prizadevanja za prosto trgovino z blagom in storitvami v praksi

Za večino proizvodov, s katerimi se trguje med državami članicami, veljajo harmonizirana pravila. To pomeni, da so standardi za proizvode enaki za vse ter da ni ovir, da se ne bi z njimi trgovalo čezmejno. Kadar pa ni skupnih pravil, se uporablja načelo vzajemnega priznavanja. To pomeni, da je proizvod, ki šteje kot primeren za prodajo v eni državi članici, primeren za prodajo v vseh drugih državah članicah. Vendar v praksi ni vedno tako, saj se blago na meji lahko zaustavi, čeprav bi se z njim moralo prosto trgovati v vseh državah enotnega trga. V skladu z novim predlogom bi lahko prodajalci v eni državi uporabili izjavo o vzajemnem priznavanju kot dokazilo, da proizvod izpolnjuje vse zahteve v drugi državi. Ta predlog je bil pripravljen skupaj z drugim predlogom za okrepitev tržnega nadzora, tako da lahko nacionalni organi bolje nadzorujejo blago, prodano v svoji državi.

EU si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bi enotni trg bolje služil državljanom in podjetjem. Vendar pa ovire še naprej onemogočajo zagon in širjenje podjetij ter lahko vodijo k višjim cenam in manjši izbiri za potrošnike. Da bi obrnile ta trend ter ustvarile več delovnih mest in večjo rast, morajo države članice bolje uporabiti potencial enotnega trga storitev.

Komisija je v letu 2017 predstavila sveženj ukrepov, ki bi lahko podjetjem in strokovnjakom olajšali izvajanje storitev vsem v EU. Ti vključujejo novo evropsko storitveno e-izkaznico, tj. poenostavljen elektronski postopek, ki bo ponudnikom poslovnih in gradbenih storitev olajšal izpolnjevanje upravnih formalnosti, potrebnih za opravljanje storitev v tujini. Z nadaljnjim predlogom želi Komisija zagotoviti, da so zahteve, ki jih države članice uporabljajo za regulacijo poklicev, utemeljene in sorazmerne.

Spodbujanje javnega naročanja in inovacij

Da bi okrepila enotni trg, je v okviru nenehnega prizadevanja za spodbujanje naložb v EU Komisija oktobra predstavila predlog o „uspešnem izvajanju javnega naročanja v Evropi in za njo“. Ta predlog določa pristop za učinkovitejše in trajnostno javno naročanje, ki v celoti izkorišča digitalne tehnologije ter tako poenostavlja in pospešuje postopke.

Komisija je z namenom spodbujanja podjetij, zlasti malih in srednjih ter zagonskih, da vlagajo v inovacije in ustvarjalnost, predlagala ukrepe, s katerimi bi zagotovila dobro zaščito pravic intelektualne lastnine. Ukrepi bodo okrepili kolektivno sposobnost EU, da lovi „velike ribe“, ki tičijo za ponarejenim blagom in piratskimi vsebinami, škodljivimi za podjetja in delovna mesta. Zaščitili pa bodo tudi zdravje in varnost potrošnikov na področjih, kot so zdravila ali igrače. Predvideva se, da bo predlagani sistem za licenciranje patentov olajšal uvajanje tehnologij, ki omogočajo medomrežno povezovanje in povezljivost (internet stvari), od pametnih telefonov do povezanih avtomobilov.

Finančne storitve: boljši proizvodi in več izbire za potrošnike

EU se je zavezala, da bo oblikovala globlji in pravičnejši enotni trg, tudi z digitalnimi sredstvi. Pri finančnih storitvah to pomeni, da je treba okrepiti konkurenco in izboljšati izbiro, tako da lahko potrošniki izkoristijo nižje cene in boljšo kakovost, ne glede na to, ali se za finančne storitve, kot so bančni računi, avtomobilsko zavarovanje in prenos denarja ali pokojnine, odločijo doma ali v tujini. Tudi ponudniki finančnih storitev bi morali imeti možnost uživati prednosti celotnega trga EU.

Komisija je zato predstavila akcijski načrt o finančnih storitvah za potrošnike, ki opredeljuje področja, na katerih je potrebno nadaljnje delo, da se potrošnikom zagotovi, da za svoj denar dobijo najboljšo kakovost. Z načrtom si med drugim prizadeva doseči, da bi vozniki svoj bonus (v okviru sistema bonus-malus) lažje prenesli v tujino, da bi se zmanjšali stroški čezmejnih transakcij, ki vključujejo valute, ki niso evro, ter da bi se zmanjšale pravne in regulativne ovire za podjetja, ki želijo poslovanje razširiti v tujino.

Potrošniki v EU bodo kmalu imeli večjo izbiro pri varčevanju za upokojitev, saj Komisija načrtuje oblikovanje novega razreda pokojninskih produktov. Trg osebnih pokojnin v EU je sedaj razdrobljen in neuravnotežen. Predlagana nova oblika prostovoljnega osebnega pokojninskega zavarovanja bo potrošnikom omogočila, da dopolnijo svoje varčevanje za upokojitev, pri čemer jim bo zagotovljeno ustrezno varstvo.

Omogočiti državljanom, da najdejo delovna mesta ter varno in zakonito delo

Enotni trg najbolje služi delavcem, ko si lahko najdejo ustrezno delovno mesto v drugi državi članici. Znaten napredek je bil dosežen z razširitvijo Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost EURES, ki iskalcem zaposlitve, delavcem in delodajalcem ponuja brezplačne storitve pri njihovem iskanju delovnega mesta ali osebja po vsej EU. V letu 2018 bo mreža odprta več partnerjem, kot so zasebne službe za zaposlovanje, na portalu pa se bo oglaševalo več delovnih mest in življenjepisov.

EU nadaljuje svoje delo na področju varovanja zdravja in varstva ljudi na delovnem mestu. V novem zakonodajnem predlogu v letu 2017 so bile obravnavane rakotvorne in mutagene snovi z namenom zmanjšanja poklicne izpostavljenosti sedmim snovem, kot so odpadna motorna olja in trikloroetilen. Evropski parlament je oktobra odobril predlog o trinajstih drugih snoveh, ki je bil pripravljen v letu 2016.

Komisija je državam članicam pomagala uveljaviti pravila o prostem gibanju delavcev, nadalje pa si je prizadevala pri reviziji pravil o napotitvi delavcev, da bi jih bolje uskladila s prihodnjimi potrebam. Ta pravila ščitijo pravice delavcev, ki jih njihov delodajalec pošlje na začasno delo v drugo državo članico. Revidirana pravila bi morala vzpostaviti načelo enakega plačila za enako delo v istem kraju, kar krepi pravičnost in socialno trajnost enotnega trga ter koristi podjetjem in delavcem, saj zagotavlja enake konkurenčne pogoje. Svet Evropske unije se je oktobra strinjal s splošnim pristopom v zvezi z revizijo obstoječe direktive, novembra pa sta Parlament in Svet začela pogajanja v zvezi s tem dosjejem, ki se konec leta 2017 še niso končala.

Parlament in Svet sta si prizadevala doseči dogovor o predlogu Komisije iz leta 2016 za posodobitev pravil o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Namen predloga je zagotoviti pravična in jasna pravila, ki jih je lažje izvrševati ter so v korist posameznikov pri prehajanju meja v EU in davkoplačevalcev.

Spoštovanje pravil ter poenostavljeni postopki

Pravice na enotnem trgu za državljane in podjetja se lahko v celoti upoštevajo, če skupno dogovorjeni predpisi ustrezajo svojemu namenu ter se jih po vsej EU pravilno uporablja. Za zagotovitev tega sta izjemno pomembna pravočasen dostop do natančnih tržnih informacij ter podpora v primeru težav. Državljani in podjetja so v letu 2017 več kot dvajsetmilijonkrat poiskali informacije preko portala Tvoja Evropa. Med letom je Tvoja Evropa – nasveti odgovorila na več kot 22 000 vprašanj o zakonodaji o enotnem trgu, Solvit pa je obravnaval več kot 2 000 konkretnih primerov, v katerih so imeli državljani in podjetja težave z organi v EU. Solvit odvisno od vrste prejetih zahtev po pomoči Komisijo tudi obvešča o področjih, na katerih je treba izboljšati uporabo prava EU.

Komisija je maja podala predlog o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala, ki bi državljanom in podjetjem s pomočjo enotne digitalne kontaktne točke olajšal dostop do visokokakovostnih informacij, spletnih upravnih postopkov ter služb za pomoč. To pomeni, da bodo vsi postopki, ki so sedaj na spletu na voljo domačim uporabnikom, dostopni tudi uporabnikom iz drugih držav članic. Poleg domačega jezika bodo na voljo še v enem jeziku EU, da jih bodo državljani drugih držav članic lažje uporabljali.

Pod določenimi pogoji bi predlagano orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu dopuščalo tudi zbiranje podatkov v primerih, ki vključujejo resne težave z uporabo zakonodaje o enotnem trgu.

Komisija je julija sprejela obvestilo o tržnem nadzoru proizvodov, ki se prodajajo prek spleta. Hiter razvoj e-trgovanja organom držav članic otežuje preverjanje, ali so proizvodi varni in skladni s pravili EU. Namen obvestila je pojasniti vprašanja in ponuditi rešitve. V dobro potrošnikov bo pomagalo okrepiti tržni nadzor proizvodov, ki se prodajajo prek spleta, ter zagotovilo enake konkurenčne pogoje.

Pametna, socialno pravična in konkurenčna mobilnost

Promet in mobilnost sta ključnega pomena za gospodarstvo in konkurenčnost EU. Vendar se ta sektor sooča s številnimi novimi izzivi. Obstoječa socialna zakonodaja se po EU ne uporablja in izvršuje dosledno; slamnata podjetja ustanovijo sedež v državah članicah, v katerih dejansko ne opravljajo nobenih dejavnosti, vendar imajo koristi od manj strogih pravil; samo cestni promet povzroči skoraj petino vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Maja je Komisija sprejela dolgoročno strategijo, katere namen je do leta 2025 zagotoviti konkurenčno, čisto in povezano mobilnost.

Strategijo je predstavila v svojem sporočilu „Evropa v gibanju“. Spremlja ga osem zakonodajnih predlogov, posebej usmerjenih v cestni promet. Predlogi so poleg drugih ciljev usmerjeni v izboljšanje delovanja trga cestnega prevoza blaga, izboljšanje socialnih in delovnih razmer delavcev ter poenostavitev uporabe nacionalnih pravil o minimalni plači. Širši cilj Komisije je spodbujanje bolj trajnostnega cestnega prometa s cestninami, ki odražajo zunanje stroške onesnaževanja zraka, uporabljajo digitalne rešitve za zmanjšanje birokracije ter združujejo različne načine prevoza. Dolgoročne koristi teh ukrepov naj bi segale daleč prek prometnega sektorja, in sicer s spodbujanjem zaposlovanja, rasti in naložb.

Komisija je junija sprejela več pobud, namenjenih izboljšanju letalskega sektorja v skladu z letalsko strategijo za Evropo. Med njimi je predlog, namenjen zagotavljanju konkurenčnosti letalskih prevoznikov EU, ki bo v podporo tudi zaposlovanju in rasti na ravni letališč in izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Komisija je prav tako predlagala več praktičnih ukrepov za izboljšanje neprekinjenosti izvajanja storitev pri upravljanju zračnega prometa v kontekstu kolektivnih ukrepov. Ne da bi kakor koli vplivali na pravico do stavke, lahko ti praktični ukrepi čim bolj omejijo prekinitve storitev.

Določene so bile tudi smernice o lastništvu in nadzoru, ki se uporabljajo za letalske družbe v EU. Njihov namen je prispevati k boljšemu razumevanju navedenih pravil ter s tem olajšati tuje naložbe, kar koristi zaposlovanju v letalski industriji EU. Komisija je tudi pozvala Parlament in Svet, naj sprejmeta ukrepe, predlagane v okviru pobude Enotno evropsko nebo. Ti bi izboljšali učinkovitost sistema za upravljanje zračnega prometa, zmanjšali razdrobljenost in zmanjšali motnje v zračnem prometu.

Parlament in Svet sta se strinjala s poenostavitvijo in izboljšanjem varnostnih predpisov za potniške ladje v vodah EU. Ta posodobitev zakonodaje je odgovor na izkušnje, pridobljene tudi iz nesreč in tehnološkega razvoja. Poleg drugih izboljšav bodo posodobljeni predpisi pristojnim organom v nujnih primerih dopuščali takojšen dostop do relevantnih podatkov.

Konkurenca, ki spodbuja inovacije

Naloga Komisije kot organa za konkurenco na področju nadzora nad združitvami je zagotoviti, da državljani EU zaradi združitve niso prikrajšani za koristi konkurence, kot so nižje cene, večja izbira za potrošnike in več inovativnih proizvodov. V kmetijsko-kemijskem sektorju sta bili v letu 2017 pod določenimi pogoji odobreni dve pomembni združitvi: odkup Syngente s strani ChemChine ter združitev podjetij Dow in DuPont. Ključni dejavnik kmetijsko-kemijske industrije je inovacija in Komisija je ocenila posledice, ki bi jih združitvi imeli za inovacije v prihodnosti. Ob združitvi sta imeli podjetji Dow in DuPont v teku več podobnih projektov, namenjenih razvoju novih pesticidov. Pomemben del popravljalnega ukrepa, ki je dopustil odobrite združitve, je vključeval odprodajo vseh DuPontovih svetovnih raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti za pesticide.

Junija je Komisija odobrila 377 milijonov evrov državne pomoči iz Nemčije in Francije za razvoj inovativnega helikopterja Airbus X6. Pomoč je odobrila, ker finančni trgi niso bili pripravljeni financirati tako ambicioznega projekta z donosi iz naložb šele po daljšem obdobju, podpora projektu pa bi spodbudila nadaljnja vlaganja.

Komisija je oktobra sklenila, da je Luksemburg Amazonu omogočil neupravičene davčne ugodnosti v višini približno 250 milijonov evrov. To je glede na pravila EU o državni pomoči nezakonito, saj je Amazon plačeval bistveno nižje davke kot druga podjetja. Luksemburg mora zdaj izterjati nezakonito pomoč.

Prav tako oktobra se je Komisija odločila proti Irski sprožiti postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker od podjetja Apple ni izterjala nezakonite državne pomoči v višini 13 milijard evrov. Avgusta 2016 je Komisija sklenila, da so davčne ugodnosti Irske Applu glede na pravila EU nezakonite, saj so mu omogočile, da je plačevalo bistveno nižje davke kot druga podjetja. Zaradi selektivne obravnave je lahko Apple za dobičke, ki jih je leta 2003 ustvaril v Evropi, plačal davek od dohodkov pravnih oseb po 1-odstotni stopnji, ta stopnja pa se je v letu 2014 znižala na 0,005 %.

Komisija je junija Googlu naložila denarno kazen v višini 2,42 milijarde evrov za kršitev protimonopolnih pravil EU, ker je kot iskalnik zlorabljal svoj prevladujoči položaj na trgu (glej tudi Poglavje 2).

Preprostejše obdavčevanje in boj proti goljufijam

Da bi zagotovila nemoteno delovanje enotnega trga, je Komisija predlagala nova pravila o preglednosti za posrednike, kot so davčni svetovalci, računovodje, banke in odvetniki, ki za svoje stranke pripravljajo sheme davčnega načrtovanja in spodbujajo njihovo uporabo. O čezmejnih shemah davčnega načrtovanja, ki izkazujejo nekatere značilnosti, ki bi lahko privedle do izgube prihodkov za države, bo odslej treba pred začetkom njihove uporabe avtomatično poročati davčnim organom.

Internet vsak dan uporablja 360 milijonov državljanov EU, zato enotni digitalni trg potrebuje sodoben in stabilen davčni okvir. Septembra je Komisija predstavila novo agendo, da bi zagotovila pravično in do rasti prijazno obdavčitev digitalnega gospodarstva.

Komisija je prav tako predstavila zakonodajni predlog za uvedbo dokončnega sistema DDV za obdavčitev trgovanja med državami članicami. Predlagani novi sistem temelji na načelu obdavčitve v namembni državi članici blaga, pri čemer dobavitelj obračunava DDV te države.

Vsako leto se skupaj izgubi za več kot 150 milijard evrov DDV, kar pomeni, da države članice izgubijo prihodke, ki bi jih lahko uporabile npr. za šole, ceste in zdravstvo. Po ocenah je od tega približno 50 milijard evrov (pribl. 100 evrov na državljana EU na leto) izgubljenih zaradi čezmejnih goljufij na področju DDV.

Za boj proti goljufijam na področju DDV je bil novembra predstavljen zakonodajni predlog, ki naj bi okrepil sodelovanje med davčnimi in carinskimi organi ter organi kazenskega pregona. Decembra je Svet sprejel sklep o podpisu sporazuma o upravnem sodelovanju, pomoči pri izterjavi DDV ter boju proti goljufijam z DDV med EU in Norveško.

Okrepitev vloge regij EU, da bi izkoristile svoje prednosti

Globalizacija je prinesla ogromne koristi manj razvitim gospodarstvom sveta in mnoge priložnosti državljanom EU. Vendar pa so, čeprav so koristi močno razširjene, stroški pogosto neenakomerno porazdeljeni. Evropa mora postati odpornejša ter mora okrepiti vlogo svojih regij in jim pomagati pri ustvarjanju vrednosti. To ji bo uspelo s sprejemanjem inovacij, digitalizacijo in razogljičenjem ter razvojem znanj in spretnosti državljanov. Poleg tega morajo biti sredstva EU na voljo vsem regijam EU, da lahko vlagajo v svoja nišna področja s partnerstvi med akterji na področju inovacij, kar bo privedlo do pametnih specializacij. Komisija je v letu 2017 začela dva pilotna projekta, da bi preizkusila inovativne pristope k medregionalnemu sodelovanju.

Tisti, ki živijo v najbolj oddaljenih regijah EU, so lahko zaradi relativne izoliranosti na slabšem. S poenostavljenimi pravili bodo javni organi lažje zagotavljali nadomestila podjetjem za dodatne stroške, s katerimi se srečujejo pri poslovanju v najbolj oddaljenih regijah EU. Pri tem se upoštevajo posebni izzivi, s katerimi se srečujejo ta podjetja, kot sta njihova oddaljenost in odvisnost od maloštevilnih proizvodov, s katerimi se trguje.

Na poti do poglobljene ekonomske in monetarne unije

Leto 2017 je od vseh, ki si prizadevajo za oblikovanje močnejše, bolj demokratične in bolj povezane Evropske unije, zahtevalo vzdržljivost in jasno vizijo. Ekonomska in monetarna unija je ključni del razprave, saj ima osrednjo vlogo pri oblikovanju Evropske unije enakih, usmerjene v najbolj pomembno.

Komisija je 1. marca predstavila belo knjigo, ki določa pet scenarijev o možnem razvoju EU do leta 2025 in ključne odločitve, ki jih vključuje vsak scenarij. Vsaka odločitev bi imela posledice za prihodnost ekonomske in monetarne unije. Ali kot Unija želimo, da vse ostane kot doslej? Ali bi se morali osredotočiti samo na enotni trg? Ali bi morali tistim, ki želijo pot nadaljevati in skupaj storiti več, omogočiti, da to tudi storijo? Ali bi se morali osredotočiti na manj stvari, ki bi jih izvajali učinkoviteje? Ali pa naj si prizadevamo, da bi skupaj dosegli še veliko več?

Komisija je maja razširila posebno razpravo o poglabljanju ekonomske in monetarne unije z objavo dokumenta z razmislekom o tem vprašanju. Zamisli, predstavljene v dokumentu, so del vizije o močnejši, bolj demokratični in tesneje povezani EU. Predsednik Juncker je septembra v govoru o stanju v Uniji predstavil širši okvir: vizijo, ki ponuja upanje, stabilnost, pravičnost in priložnosti za vse.

V dokumentu z razmislekom je bilo poudarjeno, da mora učinkovita in stabilna ekonomska in monetarna unija temeljiti na integriranem in dobro delujočem finančnem sistemu. Na podlagi doseženega v zadnjih letih je zdaj čas za soglasje o tem, kako napredovati do leta 2025. Dokončati je treba bančno unijo, zmanjšati in porazdeliti tveganja v bančnem sektorju ter še povečati odpornost bank v EU. Poleg teh nujnih nadaljnjih ukrepov je treba zagotoviti bolj raznolike in inovativne možnosti financiranja za realno gospodarstvo v pravi uniji kapitalskih trgov.

Poziv k dokončani bančni uniji

Bančna unija ščiti finančno stabilnost in je bistvena za nemoteno delovanje evroobmočja in EU kot celote. Za njeno dokončanje sta nujna zmanjšanje in porazdelitev tveganja. Na povečevanju odpornosti bank in s tem na zmanjšanju tveganja v bančnem sektorju je bil dosežen znaten napredek, pripravljajo pa se še nadaljnji ukrepi. Od začetka krize je Komisija pripravila več kot petdeset predlogov za okrepitev odpornosti finančnega sektorja.

Prišel je čas za dokončanje bančne unije. Države članice so se leta 2013 dogovorile, da bodo vzpostavile varovalni mehanizem (ali varnostno mrežo) za enotni sklad za reševanje bank, vendar ta po štirih letih še vedno ne deluje. Predsednik Juncker je v govoru o stanju v Uniji leta 2017 poudaril, da mora biti začetek delovanja mehanizma prednostna naloga. Komisija predlaga, naj varovalni mehanizem postane del prihodnjega Evropskega denarnega sklada. To bo pomemben korak k dokončanju bančne unije.

Krepitev odpornosti gospodarskih in socialnih struktur v državah članicah je bila opredeljena kot ključni element za dolgoročno uspešno delovanje ekonomske in monetarne unije. Nadaljnja ključna elementa sta krepitev evropskega semestra (okvir za usklajevanje ekonomskih in fiskalnih politik v EU) ter vzpostavitev povezave med finančno podporo iz proračuna EU in strukturnimi reformami. Predlagana je bila tudi vzpostavitev osrednje zmogljivosti za pomoč državam članicam evroobmočja, ki so jih prizadeli makroekonomski pretresi.

Komisija je v dokumentu o razmisleku poudarila, da bi bilo ekonomsko in monetarno unijo mogoče preoblikovati le skupaj s povečanjem demokratične odgovornosti in okrepitvijo institucij evroobmočja. V prihodnosti bi si morali akterji znotraj skupnega pravnega okvira deliti več pristojnosti in odločitev glede zadev evroobmočja.

Komisija je v dokumentu potrdila zavezanost k resničnemu zbliževanju med bogatejšimi in revnejšimi deli EU.

Komisija je decembra sprejela sveženj ukrepov o ekonomski in monetarni uniji, ki vključuje predloge za preoblikovanje evropskega mehanizma za stabilnost v Evropski denarni sklad, ki temelji na pravnem okviru EU. Sklad bi še naprej pomagal državam članicam evroobmočja v finančnih težavah. Poleg tega bi zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje bank in imel vlogo posojilodajalca v skrajni sili, da bi omogočil urejeno reševanje bank v težavah. Predvidena sta tudi hitrejše sprejemanje odločitev v nujnih primerih in bolj neposredna udeležba pri upravljanju programov finančne pomoči. Sčasoma bi bilo mogoče v okviru Evropskega denarnega sklada razviti nove finančne instrumente, s katerimi bi npr. podprli morebitno stabilizacijsko funkcijo.

Poleg tega je Komisija začela razpravo o novih proračunskih instrumentih za stabilno evroobmočje v okviru Evropske unije. Predstavila je svojo vizijo, kako bi bilo mogoče nekatere proračunske funkcije, bistvene za evroobmočje in EU kot celoto, razviti v okviru javnih financ EU. Te funkcije so:

• podpora državam članicam pri strukturnih reformah prek orodja za izvajanje reform in tehnična podpora na zahtevo držav članic;
• namenski konvergenčni instrument za države članice na poti k uvedbi evra;
• varovalni mehanizem za bančno unijo prek Evropskega denarnega sklada/evropskega mehanizma za stabilnost, o katerem se je treba dogovoriti do sredine leta 2018 in ga začeti izvajati do leta 2019;
• stabilizacijska funkcija za zaščito naložb v primeru obsežnih asimetričnih pretresov v državah članicah.

Komisija bo maja 2018 predstavila potrebne pobude v okviru svojih predlogov za večletni finančni okvir po letu 2020. Komisija je za obdobje 2018–2020 predlagala okrepitev tehnične podpore, ki jo zagotavlja državam članicam prek programa za podporo strukturnim reformam, s podvojitvijo finančnih sredstev na 300 milijonov evrov do leta 2020.

Komisija je predlagala, da se novo orodje za izvajanje reform preskusi v pilotni fazi. V ta namen je predlagala ciljno usmerjene spremembe uredbe o skupnih določbah o evropskih strukturnih in investicijskih skladih, ki bi državam članicam omogočile, da uporabijo svojo rezervo za uspešnost v okviru skladov za podporo izvajanju dogovorjenih reform.

Komisija je predlagala tudi, da se vsebina Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji vključi v zakonodajo EU, pri čemer je treba upoštevati ustrezno prožnost Pakta za stabilnost in rast.

Poleg tega je bilo v svežnju ukrepov o ekonomski in monetarni uniji pojasnjeno, kako si Komisija zamišlja možne funkcije evropskega ministra za gospodarstvo in finance z dvojno vlogo. Kot podpredsednik Komisije in predsednik Evroskupine bi minister združeval obstoječe pristojnosti in razpoložljivo strokovno znanje. Prav tako bi okrepil skladnost, učinkovitost, preglednost in demokratično odgovornost oblikovanja gospodarskih politik v EU in evroobmočju, pri čemer bi v celoti spoštoval nacionalne pristojnosti.

Izkoriščanje priložnosti za rast in delovna mesta

Za evropski semester 2017 so veljali novi, poenostavljeni postopki. Komisija je na podlagi maja sprejetih priporočil, ki jih je naknadno sprejel Svet Evropske unije, predložila smernice za vse države članice in evroobmočje kot celoto. Ključno sporočilo je, da je treba zdaj izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja okrevanje gospodarstva, ter izvesti reforme z namenom ustvarjanja novih delovnih mest, krepitve konvergence in odpornosti ter prispevanja k pravičnejši družbi ter tako doseči bolj vključujočo, stabilno in trajno gospodarsko rast.

Medtem ko so se prednostne naloge razlikovale po EU, so bile med semestrom opredeljene strukturne reforme, ki bi spodbudile naložbe in dodatno okrepile javne finance, kot nepogrešljivo orodje za okrepitev in ohranjanje gospodarskega okrevanja.

Cikel evropskega semestra za leto 2018 se je začel 22. novembra. Komisija priporoča nadaljnje strukturne reforme in poziva države članice, naj povečajo naložbe, da bi podprle širitev ter povečale produktivnost in dolgoročno rast. Pri tem ciklu je bil uporabljen pregled socialnih kazalnikov, ki je bil uveden kot eno od orodij za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

Zagotavljanje neizkrivljene konkurence in nadzor nad državno pomočjo

Primeri državne pomoči iz leta 2017 so pokazali, da lahko postopno izvajanje okvira bančne unije postopno zmanjša breme za davkoplačevalce, ki je posledica reševanja bank. Nadaljnje tekoče izboljšave, zlasti oblikovanje minimalnih zahtev za kapital in upravičene obveznosti, bodo dodatno pripomogle k zmanjšanju odvisnosti od davkoplačevalskega denarja v prihodnosti.

Prvi primer reševanja banke v okviru reševanja bank v bančni uniji je iz leta 2017 in je zadeval špansko banko Banco Popular. Po tem, ko je Enotni odbor za reševanje kapitalske instrumente preoblikoval in odpisal, je bila banka prodana skupini Santander. Ker sredstva sklada niso bila uporabljena, Komisiji kot organu, pristojnemu za državno pomoč, ni bilo treba posredovati.

Nadzor nad državno pomočjo v bančnem sektorju pa je še vedno pomemben. Ob preventivni dokapitalizaciji (pri kateri država vloži lastna sredstva v solventno banko, da bi ta ohranila finančno stabilnost) veljajo npr. posebna pravila o državni pomoči v bančnem sektorju. Primer za to je banka Banca Monte dei Paschi di Siena, ki je prejela pomoč, odobreno leta 2017 v skladu s pravili o državni pomoči, na podlagi podrobnega načrta prestrukturiranja.

V okviru nacionalnih postopkov v primeru insolventnosti se lahko pod določenimi pogoji odobri pomoč za likvidacijo. Tako je junija Komisija odobrila pomoč, ki jo je Italija dodelila bankam Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca za urejen izstop s trga ter s tem preprečila gospodarske motnje v Benečiji, hkrati pa tudi moralno tveganje in izkrivljanje konkurence v bančnem sektorju.

Komisija je kot pogoj za odobritev pomoči navedenim trem bankam zahtevala porazdelitev bremena med delničarje in imetnike podrejenih dolgov ter tako zmanjšala znesek, ki ga morajo plačati davkoplačevalci.

Če je v oceni na podlagi pravil o državni pomoči sklenjeno, da ima država vlogo običajnega upravljavca trga in bi morala po tržnih pogojih prejeti plačilo, ki odraža tveganje, ne gre za državno pomoč. Tako je bilo v primeru kapitalske injekcije Portugalske v družbo Caixa Geral de Depósitos za podporo obsežne strategije zasuka.

Bančna unija

Evropski nadzorni organi

Komisija je septembra objavila predloge za okrepljen in bolj povezan nadzor EU nad bankami, finančnimi trgi, zavarovalnicami in pokojninami. Njihov namen je bolje zagotoviti enotno izvajanje pravil EU in povečati odpornost zadevnih trgov. V predlogih sta upoštevana razvoj na področju finančnih tehnologij in vse večji pomen trajnostnih vidikov.

Bančno unijo je treba dokončati, da bi lahko v celoti prispevala k stabilnejši ekonomski in monetarni uniji, odpornejši proti pretresom, obenem pa je treba omejiti potrebo po javni delitvi tveganja. Dokončana bančna unija bo skupaj z unijo kapitalskih trgov spodbujala stabilen in povezan finančni sistem v EU.

Komisija je na podlagi že doseženega znatnega napredka določila ambiciozno, a realistično pot, ki bo zagotovila dogovor o vseh manjkajočih elementih bančne unije in temelji na obstoječih zavezah Sveta. Lani sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o pomembnih nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, ki temeljijo na predlogih Komisije iz novembra 2016. Ti ukrepi bodo npr. bankam zagotovili več jasnosti glede oblikovanja rezerv za kritje izgub in olajšali reševanje bank, če bo to potrebno, brez uporabe davkoplačevalskega denarja.

Znaten napredek je bil dosežen pri zmanjševanju obsega slabih posojil v bilancah stanja bank, vendar je treba storiti še več. Slaba posojila vplivajo na dobičkonosnost bank in njihovo zmožnost zagotavljanja posojil gospodarstvu. Poleg tega vzbujajo dvome o stabilnosti bančnega sistema. EU zato uvaja akcijski načrt, ki zajema različne ukrepe za nadaljnje zmanjšanje slabih posojil in zlasti za preprečevanje, da bi posojila sploh postala slaba.

Maloprodajne finančne storitve

Nove finančne tehnologije močno vplivajo na finančni sektor, tako z vidika potrošnikov kot tudi ponudnikov. Komisija je marca objavila Akcijski načrt o finančnih storitvah za potrošnike, da bi okrepila enotni trg za maloprodajne finančne storitve. Namen akcijskega načrta je izboljšati varstvo potrošnikov v tem sektorju in izkoristiti možnosti, ki jih ponujata digitalizacija in tehnološki razvoj, da bi se povečala izbira potrošnikov in izboljšal dostop do finančnih storitev po vsej EU. Objavljeno je bilo tudi javno posvetovanje o tehnoloških inovacijah pri finančnih storitvah (FinTech), npr. glede možnosti dostopa do finančnih storitev, stroškovne učinkovitosti ali konkurence, pa tudi tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo ali varstvom podatkov. Posvetovanje je bilo namenjeno tudi oceni obstoječih ovir, ki lahko takšnim inovacijam preprečijo, da bi se razširile po vsej Evropi.

Evropski steber socialnih pravic

Komisija je aprila predlagala obsežen sveženj socialnih ukrepov kot nadaljnji korak v smeri pravičnejše EU z močno socialno razsežnostjo. Jedro te pobude je predlog za evropski steber socialnih pravic. Ta določa dvajset ključnih načel in pravic, ki podpirajo pravične in dobro delujoče trge dela in mreže socialne varnosti. Zasnovan je kot smerokaz za obnovljen proces zagotavljanja boljših delovnih in življenjskih razmer v EU.

Steber spremljajo številne zakonodajne in nezakonodajne pobude, zlasti o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, delovnih pogojih, dostopu do socialne zaščite in delovnem času.

Decembrski predlog Komisije o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih dopolnjuje in posodablja obstoječe obveznosti glede tega, da je vsak zaposleni obveščen o svojih delovnih pogojih. Poleg tega je namen predloga ustvariti nove minimalne standarde, ki zagotavljajo, da so delovni pogoji za vse zaposlene, tudi tiste z netipičnimi pogodbami o zaposlitvi, bolj predvidljivi in bolj jasni.

Poleg tega je bil oblikovan pregled socialnih kazalnikov za spremljanje trendov in rezultatov po državah članicah EU na dvanajstih področjih ter ocenjevanje napredka pri doseganju „trojnega A“ na socialnem področju za EU kot celoto. Rezultati pregleda socialnih kazalnikov bodo podlaga za evropski semester pri usklajevanju ekonomskih politik ter bodo prispevali k večji osredotočenosti na zaposlenost in socialno uspešnost. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik švedske vlade Stefan Löfven sta 17. novembra v Göteborgu na Švedskem gostila socialni vrh za pravična delovna mesta in rast, na katerem je bil razglašen evropski steber socialnih pravic.

Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

Komisija je aprila pripravila predlog o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki določa številne nove ali višje minimalne standarde za starševski, očetovski in oskrbovalski dopust. Predlagani ukrepi so namenjeni zlasti povečanju možnosti za moške, da bi lahko prevzeli starševske obveznosti in obveznosti varstva otrok. To bo koristilo otrokom in pripomoglo k večji udeležbi žensk na trgu dela, s čimer se bo zmanjšala razlika med moškimi in ženskami na področju zaposlovanja. V skladu s predlogom bodo starši z otroki, mlajšimi od dvanajst let, in drugi oskrbovalci lahko zaprosili za prožno ureditev dela.

Socialna razsežnost Evrope

Komisija je marca objavila belo knjigo o prihodnosti Evrope, aprila pa dokument o razmisleku o socialni razsežnosti Evrope, v katerem je odprla vprašanja, kako v luči družbe in delovnega okolja prihodnosti ohranjati življenjski standard, ustvariti več in boljša delovna mesta, opremiti državljane s potrebnimi znanji in spretnostmi ter povečati povezanost v naši družbi. Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast, ki je potekal novembra v Göteborgu in na katerem je bil razglašen evropski steber socialnih pravic, je bil ključni prispevek k tej razpravi.

Oktobra se je začela kampanja za ozaveščanje o energijski učinkovitosti in energijski revščini. Ukrepi so vključevali oblikovanje in razširjanje komunikacijskega gradiva ter prireditve, organizirane s ključnimi deležniki in oblikovalci javnega mnenja, npr. občinami in organizacijami potrošnikov, kot je pilotni projekt v štirih državah članicah (na Češkem, v Grčiji, na Portugalskem in v Romuniji). Če se bo ta projekt izkazal za uspešnega, bo proučena možnost širše uvedbe v drugih državah članicah. Kampanja je prednostna naloga v času, ko številna gospodinjstva v EU še vedno trpijo zaradi posledic finančne in gospodarske krize. Raven energijske revščine v številnih državah članicah ostaja visoka, pri čemer so pogosto najhuje prizadete enostarševske družine z vzdrževanimi otroki.

Evropski socialni dialog

EU je še naprej izvajala ukrepe iz Novega začetka za socialni dialog in skupne izjave iz junija 2016 o temeljni vlogi evropskega socialnega dialoga kot pomembnega dela oblikovanja politike zaposlovanja in socialne politike v EU. Komisija se je o ključnih pobudah posvetovala s sindikati, delodajalci in drugimi socialnimi partnerji. V skladu z načelom evropskega stebra socialnih pravic o socialnem dialogu bodo imeli socialni partnerji pomembno vlogo v fazi izvajanja.

Izobraževanje in usposabljanje za izboljšanje potenciala državljanov

Učinkoviti sistemi izobraževanja in usposabljanja mladim zagotavljajo znanja, kompetence in spretnosti, s katerimi se lahko uresničijo v svojem delu ter postanejo samostojni in aktivni državljani. Poleg tega zaposlenim omogočajo nadgrajevanje znanj in spretnosti, da bi se lahko odzvali na spreminjajoče se delovne metode in potrebe trga dela, ter pripomorejo k večji produktivnosti in rasti.

Reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja so pomembna prednostna naloga v večini držav članic in v evropskem semestru 2017 jim je bilo namenjeno veliko pozornosti (več informacij semestru je na voljo v poglavju 1). Priporočila na področju izobraževanja in usposabljanja je prejelo štirinajst držav članic.

Reforme so bile tudi jedro strategije EU za kakovostno izobraževanje za vse, ki je bila sprejeta maja ter je vključevala nove pobude za razvoj šol in prenovljen načrt za visokošolsko izobraževanje. Svet je novembra sprejel predlog o spremljanju diplomantov, ki bo državam članicam pomagal pri zbiranju informacij, kaj diplomanti počnejo po končanem študiju, Komisija pa je voditeljem EU predložila predlog, kako si lahko skupaj prizadevajo za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora s krepitvijo evropske identitete prek izobraževanja in kulture. Voditelji EU so Evropsko komisijo decembra pozvali, naj si prizadeva za večjo mobilnost na podlagi razširjenega programa Erasmus+, do leta 2024 ustanovi dvajset evropskih univerz, spodbuja učenje jezikov, oblikuje evropsko študentsko izkaznico, si skupaj z državami članicami prizadeva za vzajemno priznavanje visokošolskih in šolskih diplom ter spodbuja kulturo z evropskim letom kulturne dediščine 2018.

Uravnotežena in progresivna trgovinska politika

Pred mednarodno trgovino so v zadnjih letih vse večji izzivi, vključno s ponovnimi dvomi glede učinkov globalizacije, vprašanji o namenu in vrednosti trgovinskih sporazumov ter resno nevarnostjo ponovnega pojava protekcionizma. Komisija se zaveda, da je v odgovor na tovrstne izzive bolj kot kdaj koli prej potrebna učinkovita, pregledna in na vrednotah temelječa trgovinska politika. V zvezi s tem so izbiro pristopa tudi v letu 2017 usmerjala temeljna načela strategije Trgovina za vse, predstavljene oktobra 2015: odprtost v povezavi z visokimi standardi ostaja najprimernejši način, da se koristi globalizacije zagotovijo vsem v EU.

V povezavi s septembrskim govorom predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja o stanju v Uniji, ki je sledil objavi razmisleka o izkoriščanju globalizacije v maju, sta podpredsednik Komisije Jyrki Katainen in komisarka Cecilia Malmström predstavila sveženj pobud o različnih trgovinskih vprašanjih. Med njimi so bili sporočilo o trgovinski politiki, osnutki mandatov za pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo ter o novem večstranskem sodišču za naložbe kot tudi okvir za pregled neposrednih tujih naložb, ki bi zagotovil, da bodo te še naprej pomemben vir rasti v EU, in obenem zavaroval bistvene interese Unije. Sveženj je vseboval tudi poročilo o napredku v zvezi s strategijo Trgovina za vse. Novembra je Komisija objavila poročilo o izvajanju sporazumov EU o prosti trgovini.

EU je še naprej imela vodilno vlogo v Svetovni trgovinski organizaciji, zlasti na 11. ministrski konferenci, ki je decembra potekala v Buenos Airesu v Argentini. Čeprav ministrska konferenca ni prinesla mnogostranskih rezultatov, je EU ponovno izrazila trdno zavezanost Svetovni trgovinski organizaciji in nadaljnjo podporo iskanju rešitev v zvezi s pomembnimi vprašanji svetovnega mnogostranskega trgovinskega sistema.

EU želi s svojo strategijo dostopa do trga odpreti trge z odpravo ovir pri dostopu do trgov po vsem svetu, hkrati pa ostaja zavezana uravnoteženi, na pravilih temelječi in odgovorni trgovini.

Evropa, ki varuje

EU je zavezana na pravilih temelječemu mnogostranskemu trgovinskemu sistemu, ki je temelj evropske blaginje in ključno zagotovilo, da je trgovina pozitivna sila povsod po svetu. Poleg tega evropska trgovinska politika odločno brani podjetja in delavce v EU, kadar drugi kršijo svetovna trgovinska pravila ali izvajajo nepoštene trgovinske prakse.

EU je med najdejavnejšimi in najuspešnejšimi uporabniki mehanizma za reševanje sporov v Svetovni trgovinski organizaciji. Kadar diplomatsko posredovanje ni uspešno, EU brez odlašanja uporabi tovrstne postopke, da uveljavi svoje pravice v Svetovni trgovinski organizaciji ter zagotovi popoln izkoristek svojega članstva v korist podjetij, delavcev in kmetov. Leta 2017 je tako Svetovna trgovinska organizacija razsodila, da je ruska prepoved uvoza svinjine in proizvodov iz svinjine iz EU nezakonita, Kitajska je odpravila omejitve pri izvozu nekaterih kritičnih surovin, Rusija pa je znižala uvozne dajatve na več proizvodov iz EU.

V skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije in zakonodajo Unije je EU uvedla 34 ukrepov trgovinske zaščite proti nepoštenim trgovinskim praksam tretjih držav, vključno s protidampinškimi dajatvami na jeklo iz Kitajske (protidampinška dajatev je dajatev, ki jo domača vlada uvede na iz tujine uvožene proizvode, katerih cena po njenem mnenju ne dosega poštene tržne vrednosti). V letu 2017 je EU uvedla enajst ukrepov za varstvo evropske jeklarske industrije, ki glede na javno dostopna poročila ponovno postaja donosna.

EU poleg tega tudi brani svojo industrijo, kadar tretje države sprožijo preiskave o protidampinških in izravnalnih dajatvah na proizvode, ki se izvažajo iz Unije, kot npr. nedavno v postopkih, ki so jih sprožile Avstralija (predelan paradižnik), Kitajska (krompirjev škrob) in Združene države Amerike (oljke).

Decembra je EU sklenila posodobiti svojo protidampinško in protisubvencijsko uredbo ter tako svoje instrumente trgovinske zaščite bolje prilagoditi izzivom globalnega gospodarstva. Instrumenti trgovinske zaščite EU bodo učinkovitejši, preglednejši in preprostejši za uporabo v podjetjih, poleg tega pa bodo v nekaterih primerih EU omogočili naložiti višje dajatve na dampinške proizvode. EU je spremenila tudi način izračuna dampinga v protidampinških preiskavah uvoza iz držav članic Svetovne trgovinske organizacije, kadar so cene in stroški izkrivljeni zaradi posredovanja države.

Izvozniki iz EU se pri trgovanju po svetu še naprej srečujejo z ovirami. Letno poročilo Komisije o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe je pokazalo 10-odstotno povečanje števila trgovinskih ovir za izvoznike iz EU v letu 2016, in sicer 372 ovir v več kot petdesetih državah po vsem svetu. V poročilu je bilo navedeno, da bi lahko 36 novih ovir iz leta 2016 vplivalo na izvoz iz EU v vrednosti 27 milijard evrov, vendar je Komisija v okviru strategije dostopa do trga uspela odstraniti dvajset drugih ovir, katerih vpliv na izvoz je dosegal vrednost 4,2 milijarde evrov.

Septembra je EU začela izvajati tri ključne programe sodelovanja in pomoči na področju intelektualne lastnine, in sicer s Kitajsko, Latinsko Ameriko in jugovzhodno Azijo. Njihov cilj je zmanjšati nezakonito trgovanje z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine umetnikov, izumiteljev in znamk iz Evropske unije, ter spodbujati mednarodno zaščito tovrstnih pravic.

EU je sprejela tudi konkretne ukrepe za preprečevanje neetičnih praks, kot je trgovina s konfliktnimi minerali. Nova uredba za preprečevanje trgovine z naravnimi viri, katerih prodaja krepi in vzdržuje oboroženo nasilje na vojnih območjih, je bila sprejeta aprila, veljati pa je začela dva meseca pozneje. Uredba določa pravila o potrebni skrbnosti za podjetja, ki uvažajo kositer, tantal in volfram ter njihove rude in zlato. Te kovine in rude se uporabljajo v proizvodnji izdelkov za vsakodnevno rabo, kot so mobilni telefoni, avtomobili in nakit. Pravila bodo od januarja 2021 zajemala do 95 % uvoza v EU.

EU se je poleg tega zoperstavila mučenju in smrtni kazni ter na septembrskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov skupaj z Argentino in Mongolijo ustanovila združenje za prepoved trgovine z izdelki za mučenje. Delegacije iz 58 držav so podpisale politično izjavo, s katero so se zavezale k uvedbi ukrepov, kot so zakonodaja in učinkoviti sistemi izvrševanja, za omejitev in odpravo trgovanja z blagom, ki bi se lahko uporabljalo za izvajanje smrtnih kazni in mučenja.

Evropa, ki vodi

Cilj trgovinskih sporazumov, o katerih se je EU pogajala ali se pogaja z državami povsod po svetu, je zagotoviti, da trgovina koristi vsem. Ti trgovinski sporazumi odpirajo trge in odražajo vrednote EU, kot sta varstvo pravic delavcev in varovanje okolja.

V zvezi s tem je Komisija predlagala začetek pogajanj za ustanovitev večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, ki bi bilo pomembna novost v globalnem upravljanju.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko

Japonska je četrto največje gospodarstvo na svetu. Julija sta EU in Japonska dosegli načelni dogovor o glavnih elementih sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, decembra pa sta razglasili uspešen zaključek končnih razprav. Sporazum bo odpravil trgovinske ovire ter EU in Japonski pomagal, da skupaj oblikujeta svetovna trgovinska pravila. Ta trgovinski sporazum bo najpomembnejši dvostranski dogovor, ki ga je EU kdaj koli sklenila.

Prvič v zgodovini bo trgovinski sporazum EU vključeval posebno zavezo o spoštovanju pariškega podnebnega sporazuma ter posebno poglavje za mala podjetja o preglednosti in posebni institucionalni ureditvi.

S sporazumom o gospodarskem partnerstvu bo odpravljena velika večina dajatev, ki jih plačujejo podjetja EU in znašajo milijardo evrov letno. Povečal bo izvoz in ustvaril nove priložnosti za velika in mala podjetja iz EU, pa tudi njihove zaposlene in potrošnike. Japonski trg se bo odprl za ključne izvozne kmetijske proizvode iz EU in v mnogih sektorjih bo na voljo več priložnosti. Vrednost izvoza iz EU bi se lahko povečala za 20 milijard evrov. Poleg tega bo sporazum podjetjem iz EU olajšal opravljanje storitev na Japonskem na področjih, kot sta pomorski promet in telekomunikacije.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu določa najvišje standarde na področju dela, varnosti, varovanja okolja in varstva potrošnikov, v celoti ščiti javne storitve ter vključuje posebno poglavje o trajnostnem razvoju. Poleg sporazuma sta se EU in Japonska zavezali olajšati pretok podatkov med gospodarstvoma.

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum EU s Kanado se je začel začasno uporabljati 21. septembra.

Trgovinski sporazum med EU in Kanado bo podjetjem iz EU omogočil prihranek več kot 500 milijonov evrov letno, ki so jih prej plačevala za tarife na blago, izvoženo v Kanado. Skoraj 99 % teh prihrankov je bilo mogočih že od prvega dne uporabe sporazuma, podjetjem iz EU pa bo to zagotovilo tudi najboljši dostop do kanadskih javnih razpisov na zvezni in občinski ravni ter na ravni provinc doslej.

Zaradi manjših stroškov na enoto, povezanih z izvozom, bodo vsa podjetja prihranila tako čas kot denar, saj se bodo npr. lahko ognila dvojnim zahtevam glede testiranj, dolgim carinskim postopkom in visokim pravnim stroškom.

Sporazum s Kanado bo ustvaril nove priložnosti za kmete in proizvajalce hrane iz EU. Za nekatere proizvode je EU svoj trg odprla na omejen in umerjen način. Večji dostop Kanade do trga EU je izravnan z odprtjem kanadskega trga na področjih, na katerih želijo proizvajalci iz Evropske unije povečati izvoz, npr. pri siru, vinu in žganih pijačah, sadju in zelenjavi ter predelanih proizvodih. Poleg tega trgovinski sporazum ščiti 143 visokokakovostnih prehranskih proizvodov in pijač, značilnih za posamezne regije EU (t. i. geografskih označb), na kanadskem trgu, tako da se ponaredki ne morejo prodajati pod istim imenom. Sporazum ščiti intelektualno lastnino, pri čemer kanadske predpise usklajuje z zakonodajo EU glede zaščite novih tehnologij in upravljanja digitalnih pravic.

Sporazum bo koristil tudi 500 milijonom evropskih potrošnikov, saj bodo lahko na trg vstopili samo proizvodi in storitve, ki v celoti upoštevajo predpise EU. To pomeni, da sporazum ne bo spremenil načina, kako EU ureja varnost hrane, vključno s pravili o proizvodih, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme, in prepovedjo hormonsko obdelanega govejega mesa.

Sporazum bo povečal pravno varnost v storitvenem gospodarstvu, izboljšal mobilnost za zaposlene v podjetjih ter zagotovil okvir za priznavanje kvalifikacij za različne poklice, vse od arhitektov do upravljavcev žerjavov.

Pregleden in vključujoč pogajalski proces

Tudi leta 2017 sta bila preglednost in sodelovanje z javnostjo bistvenega pomena za zagotavljanje demokracije, zaupanja javnosti ter odgovornosti na področju trgovinske politike. Preglednost in sodelovanje sta ključna pred in med pogajanji ter po njih, pa tudi po začetku izvajanja sporazumov. Leta 2017 je EU sprejela nadaljnje ukrepe na tem področju ter tako postala vodilna na področju preglednosti v trgovinski politiki.

Septembra je Komisija objavila priporočila za začetek pogajanj o trgovinskih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo ter za večstransko sodišče za naložbe. Priporočila so bila poslana Svetu ter hkrati tudi Evropskemu parlamentu in vsem nacionalnim parlamentom v državah članicah. To bo nacionalnim parlamentom in deležnikom omogočilo, da čim prej sporočijo svoje mnenje vladam, ki jih zastopajo na razpravah Sveta. Svet je objavil pogajalske smernice za sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko.

Komisija je še naprej objavljala poročila o krogih pogajanj, dokumente o stališčih ter predloge v zvezi z besedilom trgovinskih sporazumov, o katerih se je pogajala. Poleg tega je objavila obsežno dodatno gradivo o trgovinskih sporazumih EU s Kanado in Japonsko, da bi javnost in podjetja seznanila s sporazumoma ter njunimi koristmi.

Med letom je Komisija objavila prvo izčrpno letno poročilo o oceni izvajanja trgovinskih sporazumov EU. To je drugim institucijam EU, deležnikom in civilni družbi omogočilo pregled nad izvajanjem sporazumov s strani EU. Komisija poleg tega izvaja redne ocene učinka, ocene učinka na trajnostni razvoj ter vrednotenja trgovinskih pogajanj in sporazumov, ki jim sledijo. To vključuje poglobljena posvetovanja z deležniki in redna srečanja s skupinami civilne družbe ves čas trajanja postopka.

Decembra je Komisija ustanovila strokovno skupino za trgovinske sporazume EU, posvetovalni organ, sestavljen iz sindikatov, organizacij delodajalcev, skupin potrošnikov in drugih nevladnih organizacij. Strokovna skupina Komisiji zagotavlja informacije o različnih vidikih trgovine ter različnih pogledih nanjo.

Druga trgovinska pogajanja

Med letom so se nadaljevala prizadevanja, da bi se povečalo število partnerjev, s katerimi ima EU sklenjene trgovinske sporazume, ki jih je sedaj 91, s čimer bi se odprli novi trgi za izvoz iz EU. EU je začela nova trgovinska pogajanja in dosegla precejšen napredek pri tekočih pogovorih. Po zaustavitvi pogajanj o čezatlantskem sporazumu o trgovini in naložbah z Združenimi državami Amerike se je EU glede trgovine z Združenimi državami Amerike osredotočila na opredelitev področij, na katerih bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje, da bi lahko bolje odgovarjali na svetovne izzive. Strani sta medtem podpisali dvostranski sporazum o zavarovanju in pozavarovanju, ki bo izboljšal varstvo potrošnikov ter zmanjšal stroške in upravno breme zavarovateljev in pozavarovateljev iz EU, delujočih v Združenih državah Amerike.

Južno in vzhodno sosedstvo

V južnem sosedstvu se je EU osredotočila na pogajanja o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju s Tunizijo, s čimer narekuje dinamiko napredka v odnosih s severno Afriko. Junija sta Komisija in Mednarodni trgovinski center v Ženevi kot dopolnilo pogajanjem vzpostavila mehanizem za pomoč uporabnikom EuroMed Trade Helpdesk. Njegov cilj je z zagotavljanjem bistvenih informacij o trgih, tarifah in uvoznih zahtevah podjetjem okrepiti tako gospodarske vezi med EU in devetimi sredozemskimi partnericami kot tudi med samimi sredozemskimi državami.

V vzhodnem sosedstvu se je EU osredotočila na izvajanje sporazumov o poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območjih z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino.

Latinska Amerika

EU je nadaljevala leta 2016 začeta pogajanja o posodobitvi trgovinskega sporazuma z Mehiko, podpisanega leta 2000. Zvrstilo se je pet krogov pogajanj in dosežen je bil precejšen napredek. Novi sporazum bo zmanjšal upravna bremena, skrajšal upravne postopke, spodbudil rast in konkurenčnost, razširil izbiro za potrošnike ter povečal število delovnih mest na obeh straneh, hkrati pa bo podpiral trajnostni razvoj. V skladu s programom EU o napredni trgovini sporazum vključuje posebne določbe o boju proti korupciji.

Trgovinski pogovori s štirimi ustanovnimi članicami trgovinskega bloka Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj) so se leta 2017 nadaljevali. Cilj pogovorov je vključiti dva regionalna trga, znižati tarife, močno povečati poslovne priložnosti v Mercosurju, razširiti izbiro za potrošnike, zmanjšati upravna bremena, skrajšati upravne postopke, spodbuditi rast in konkurenčnost ter povečati število delovnih mest na obeh straneh.

Novembra je EU začela pogajanja s Čilom o posodobitvi prostotrgovinskega sporazuma med EU in Čilom iz leta 2002. V okviru posodobitve obstoječega sporazuma bo EU predlagala vključitev poskusnih določb glede vprašanj spola.

Azija in Avstralazija

Nadaljevala so se tudi pogajanja o trgovinskih sporazumih z Indonezijo in Filipini. Namen pogovorov je povečati trgovino med EU in navedenima državama ter razširiti neposredne naložbe. Cilj je doseči sporazume, podobne sporazumoma, podpisanima s Singapurjem leta 2014 in Vietnamom leta 2015. Med letom je EU opravila tri kroge pogajanj z Indonezijo in dva kroga pogajanj s Filipini.

Marca sta se EU in Združenje držav jugovzhodne Azije dogovorila o novih korakih za obnovitev prostotrgovinskih pogovorov med regijama.

EU je opravila tudi štiri kroge pogovorov v okviru pogajanj o sporazumu o naložbah s Kitajsko, pogajanja o sporazumu o naložbah z Mjanmarom/Burmo pa je začasno prekinila. Komisija je predlagala začetek trgovinskih pogovorov z Avstralijo in Novo Zelandijo.

Afriške, karibske in pacifiške države

V začetku leta 2017 se je začel izvajati sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Južnoafriško razvojno skupnostjo. Spomladi sta se začela izvajati podobna sporazuma s Slonokoščeno obalo in Gano. Julija se je sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU ter vzhodno- in južnoafriškimi državami Madagaskarjem, Mauritiusom, Sejšeli in Zimbabvejem še okrepil z vključitvijo Komorov.

Boj proti terorizmu in kriminalu v Evropi

Nova pravila proti terorizmu in pranju denarja

Evropska komisija je na podlagi evropske agende za varnost nadaljevala delo za vzpostavitev učinkovite in prave varnostne unije. V letu 2017 je EU sprejela ukrepe za preprečevanje terorističnih napadov, lažjo izmenjavo informacij med državami članicami in zaščito državljanov na spletu.

Marca je bila sprejeta nova zakonodaja, ki potovanje v tujino in usposabljanje za teroristične namene opredeljuje kot kaznivo dejanje. Poleg tega krepi pravice žrtev terorizma in jim zagotavlja specializirano pomoč takoj po napadu in dokler je potrebno.

Napredovale so razprave z Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije o strožjih pravilih EU za inkriminacijo pranja denarja, poostritev nadzora nad denarnimi tokovi ter zamrznitev in zaplembo sredstev storilcev kaznivih dejanj.

Decembra sta Parlament in Svet dosegla politični dogovor o predlogu Komisije za spremembo četrte direktive o preprečevanju pranja denarja. Z njo bo občutno povečana preglednost dejanskega lastništva pravnih subjektov in skladov ter prepovedana anonimnost za različne finančne produkte. Ti ukrepi bodo zelo koristna orodja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Po junijskem poročilu o vplivu pranja denarja in financiranja terorizma v povezavi s čezmejnimi dejavnostmi na notranji trg so bila pripravljena priporočila za države članice in evropske nadzorne organe.

Boj proti terorizmu na spletu

Na julijskem vrhu G20 v nemškem Hamburgu je bil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker med voditelji, ki so predlagali akcijski načrt za boj proti terorizmu in se o njem dogovorili. Ta načrt vključuje tudi boj proti uporabi interneta za teroristične namene. Od začetka internetnega foruma EU leta 2015 so bili sprejeti konkretni ukrepi za zaustavitev zlorabljanja interneta s strani mednarodnih terorističnih skupin. Umaknjenih je bilo približno 86 % vsebin, ki jih je Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj prijavila internetnim podjetjem. Forum je julija predstavil lastni akcijski načrt za boj proti terorističnim vsebinam na spletu, ki poziva k takojšnjemu napredku na številnih področjih ter vzpostavlja mehanizem rednega poročanja za merjenje in ocenjevanje rezultatov.

Decembra je Komisija s svojim programom za krepitev vloge civilne družbe nadalje podprla organizacije civilne družbe pri zagotavljanju pozitivnega alternativnega diskurza na spletu proti sporočilom nasilnih skrajnežev in teroristov. Programu so bila zagotovljena sredstva v višini 6 milijonov evrov.

Boj proti prepovedanim drogam

V letu 2017 sta bili sprejeti nova uredba o sistemu zgodnjega opozarjanja in postopku ocene tveganja za nove psihoaktivne snovi ter nova direktiva za vključitev novih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“. Komisija je nato decembra 2017 predlagala prepoved sedmih novih psihoaktivnih snovi v Evropski uniji, poleg devetih, ki so bile prepovedane že prej istega leta.

Trgovina z ljudmi

Decembra je Komisija sprejela sporočilo o boju proti trgovini z ljudmi in se zavezala k izvedbi novega sklopa prednostnih nalog v prihajajočem obdobju. Prednostne naloge, ki jih je določila Komisija, opredeljujejo ključna področja, na katerih je potrebno takojšnje ukrepanje EU in držav članic, da se prekine način delovanja trgovcev z ljudmi, izboljšajo pravice žrtev ter okrepijo notranja in zunanja prizadevanja EU za zagotavljanje usklajenega in doslednega odziva.

Kazensko in civilno pravosodje

Okrepitev boja proti kaznivim dejanjem, ki škodijo proračunu EU

Julija je EU dosegla pomemben napredek na področju kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU. Parlament in Svet sta namreč sprejela novo direktivo o boju proti goljufijam, korupciji in drugim kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije, vključno z resnimi čezmejnimi primeri goljufij na področju DDV. Ocenjuje se, da vrednost goljufij na področju DDV pri trgovini znotraj EU letno dosega 50 milijard evrov.

Pomemben korak naprej je bil novembrski dogovor dvajsetih držav članic o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva za preiskavo, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU. Delovati naj bi začelo do konca leta 2020.

Bolj učinkovita izmenjava kazenskih evidenc

Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc, vzpostavljen leta 2012, omogoča elektronsko izmenjavo informacij o kazenskih evidencah oseb, obsojenih v državah članicah EU. Junija je bilo objavljeno prvo poročilo o uporabi tega sistema v državah članicah. V letu 2017 so se nadaljevala tudi pogajanja o poenostavitvi izmenjave kazenskih evidenc državljanov tretjih držav.

Zaščita otrok pri ločitvi staršev iz različnih držav

Julija je Komisija predlagala, naj EU nekaterim državam članicam dovoli, da sprejmejo pristop desetih tretjih držav k Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok. To naj bi prispevalo k širitvi mednarodne zaščite pred protipravnimi odvzemi otrok.

Pomoč podjetjem v EU

Novi sistem povezovanja poslovnih registrov, ki deluje od junija, omogoča hitrejši in lažji dostop do informacij o podjetjih v EU. To bo olajšalo čezmejno trgovino in pomagalo povečati zaupanje v enotni trg.

Podjetja v težavah imajo koristi od boljših pravil o insolventnosti zahvaljujoč novi zakonodaji, ki olajšuje čezmejne postopke in se je začela uporabljati leta 2017. Napredovala so tudi pogajanja glede predlaganih pravil o nacionalnih postopkih v primeru insolventnosti, s pomočjo katerih bi vzpostavili sisteme prestrukturiranja in podjetnikom omogočili drugo priložnost.

Izboljšanje upravljanja podjetij

Maja je bila zakonodaja o pravicah delničarjev okrepljena z novimi določbami za boljše upravljanje podjetij, lažje uveljavljanje pravic delničarjev in dolgoročnejšo naravnanost naložb. Sprejete so bile tudi spremembe obstoječih pravil o upravljanju podjetij in prejemkih za investicijska podjetja.

Temeljne pravice in pravosodni sistemi

Ohranjanje pravne države

Komisija si je še naprej prizadevala za spodbujanje in ohranjanje spoštovanja pravne države v Evropski uniji in je države članice spodbujala k izboljšanju neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov. Ti sistemi so bistveni za ohranjanje pravne države, enako uporabo prava EU ter do podjetij in naložb prijazno okolje. Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 kaže, da je bil dosežen napredek, vendar nekatere države članice še čakajo izzivi.

Komisija je skozi vse leto nadaljevala dialog s Poljsko na podlagi okvira za krepitev načela pravne države. Julija je poljski vladi poslala tretje priporočilo v zvezi z načelom pravne države, v katerem je navedla svoje pomisleke glede načrtovane reforme sodstva in sprememb ustavnega sodišča. Komisija je decembra sklenila, da obstaja očitno tveganje hujše kršitve načela pravne države na Poljskem, ter predlagala, naj Svet sprejme sklep na podlagi člena 7(1) Pogodbe o Evropski uniji. Predlogu je bilo priloženo četrto priporočilo v zvezi z načelom pravne države, v katerem so bili jasno opredeljeni ukrepi, ki jih poljski organi lahko sprejmejo za odpravo sedanjega stanja. Poleg tega je Komisija decembra proti Poljski začela postopek pred Sodiščem Evropske unije zaradi kršitev prava EU s poljskim zakonom o organizaciji splošnih sodišč.

Boljše varstvo osebnih podatkov

Nadaljevalo se je delo z državami članicami, nacionalnimi organi za varstvo podatkov in drugimi deležniki pri pripravi novih pravil o varstvu osebnih podatkov, ki se bodo začela uporabljati maja 2018. Z novimi pravili bodo imeli ljudje boljši nadzor nad svojimi osebnimi podatki, poenostavljeni pa bodo tudi postopki za podjetja. Spremembe bodo zagotavljale varstvo osebnih podatkov posameznikov v EU ne glede na to, kam se pošiljajo in kje se obdelujejo ali shranjujejo, tudi zunaj EU.

Januarja je Komisija določila strategijo za spodbujanje mednarodnih standardov varstva podatkov, da bi zagotovila visoko raven varstva osebnih podatkov ter hkrati olajšala pretok podatkov za komercialne namene in namene kazenskega pregona. Eden ključnih elementov te strategije so ugotovitve o ustreznosti, ki zahtevajo, da ima tretja država pravila o varstvu podatkov, ki so primerljiva s tistimi v EU.

EU preučuje možnost začetka dialoga o ustreznosti s pomembnimi trgovinskimi partnerji in državami, ki so v svoji regiji pionirji na področju varstva podatkov. Glavna ciljna območja so vzhodna Azija, jugovzhodna Azija, Latinska Amerika in države evropskega sosedstva. V letu 2017 se je začel dialog z Japonsko in Južno Korejo.

Septembra 2017 je bil opravljen prvi letni pregled zasebnostnega ščita EU-ZDA, ki je bil uveden julija 2016. Kot je navedeno v povezanem poročilu, je Komisija med pregledom ugotovila, da zasebnostni ščit še naprej zagotavlja ustrezno raven zaščite, vendar bi ga bilo mogoče še izboljšati, zato je podala nekaj priporočil. Poleg tega je februarja začel veljati krovni sporazum med EU in ZDA, ki določa standarde varstva podatkov za prenos podatkov med EU in Združenimi državami Amerike za sodelovanje na področju kazenskega pregona.

Varstvo pravic in boj proti diskriminaciji

Boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru na spletu ter drugje

Skoraj dve leti po sprejetju kodeksa ravnanja EU za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu se internetna podjetja hitreje in učinkoviteje odzivajo na nezakonite vsebine v skladu s pravom Unije.

Komisija je vse leto 2017 tesno sodelovala z judovsko in muslimansko skupnostjo v EU ter drugimi organizacijami, ki se borijo proti rasizmu, diskriminaciji in vsem oblikam nestrpnosti. Prisluhnila je skrbem ter širila informacije o ukrepih EU.

V okviru skupine na visoki ravni za boj proti rasizmu je Komisija zagotovila usmerjena sredstva EU ter pripravila operativne smernice o pomoči žrtvam ter o usposabljanju policije in sodnikov za odkrivanje kaznivih dejanj iz sovraštva. Nacionalni organi so se 6. decembra dogovorili o ključnih načelih za beleženje podatkov o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki so jih pripravili v sodelovanju s Komisijo in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice.

Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

Maja 2017 je bilo objavljeno poročilo za leto 2016 o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Oktobra je Svet sprejel sklepe o poročilu, v katerih je poudaril, da je bilo v letu pred tem s sprejetjem niza pravnih instrumentov okrepljeno varstvo številnih pravic. Ti instrumenti so se nanašali na domnevo nedolžnosti, pravico biti navzoč na sojenju, pravno pomoč in procesna jamstva za otroke ter na celovit sklop pravil o varstvu podatkov, ki se bodo od 25. maja 2018 uporabljala po vsej EU in bodo državljanom pomagala, da znova prevzamejo nadzor nad svojimi podatki.

Da bi zagotovila spoštovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je Komisija 7. decembra začela postopek pred Sodiščem Evropske unije proti Madžarski zaradi zakona o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, ter zakona o visokem šolstvu.

Boj proti diskriminaciji

EU je v letu 2017 nadaljevala boj proti diskriminaciji z izvajanjem vrste ukrepov za spodbujanje enakosti lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb. Med glavnimi dosežki sta kampanja „Vsi imamo iste sanje“ in sprejetje Listine o raznolikosti in vključevanju za osebje Komisije.

V vmesnem pregledu Okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov je bil ocenjen napredek držav članic pri izboljšanju življenja največje etnične manjšine v Evropi. Pregled kaže, da se položaj Romov od leta 2011 počasi izboljšuje, vendar poudarja, da je kar 80 % romskega prebivalstva še vedno na robu revščine.

Boj proti nasilju nad ženskami

EU je v letu 2017 sprejela ukrepe za ozaveščanje o nasilju nad ženskami in dekleti v vseh državah članicah. Kampanja NON.NO.NEIN, financirana s sredstvi EU, spodbuja vse, tako moške kot ženske, naj se uprejo nasilju na podlagi spola.

Junija je EU podpisala Istanbulsko konvencijo. Ta mednarodna pogodba je prvi evropski sporazum, ki je določil pravno zavezujoče standarde za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini, zaščito žrtev in kaznovanje storilcev.

Zagotavljanje pravic invalidov

Poročilo 2017 o izvajanju evropske strategije o invalidnosti od leta 2010 je pokazalo, da je bil dosežen napredek na vseh osmih prednostnih področjih (dostopnost, sodelovanje, enakost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, socialno varstvo, zdravstvo in zunanji ukrepi).

Med dosežki je tudi predlog Komisije za evropski akt o dostopnosti. Gre za do podjetij prijazno direktivo, ki izboljšuje dostopnost nekaterih vsakodnevnih proizvodov in storitev, kot so mobilni telefoni, računalniki, e-knjige, e-trgovina in bančne storitve. Parlament je v letu 2017 sprejel poročilo o tem predlogu, Svet pa splošni pristop.

Da bi se invalidom olajšalo potovanje znotraj Evropske unije, EU poskusno uvaja evropsko kartico ugodnosti za invalide v osmih državah članicah (Belgiji, Estoniji, Italiji, na Cipru, Malti, v Romuniji, Sloveniji in na Finskem). V teh državah bo kartica invalidom omogočila enak dostop do nekaterih ugodnosti na področjih kulture, prostočasnih in športnih dejavnosti ter prevoza. Prve kartice so bile izdane leta 2017.

Državljanstvo Evropske unije

V poročilu o državljanstvu EU za leto 2017 so predstavljeni ukrepi, ki naj bi zagotovili, da lahko državljani v celoti uživajo svoje pravice pri delu, potovanju, študiju ali udeležbi na volitvah.

Varstvo potrošnikov

Sistem hitrega obveščanja EU o nevarnih neživilskih izdelkih, ki omogoča hitro izmenjavo informacij med državami članicami EU in drugimi državami, ki sodelujejo v sistemu, je še naprej varoval zdravje in varnost potrošnikov. Med letom je bilo 31 nacionalnim organom, ki sodelujejo v sistemu, posredovanih 2 201 obvestilo in 3 952 odzivov na nevarne izdelke.

Podobno sistem hitrega obveščanja za živila in krmo državam članicam EU in drugim državam omogoča izmenjavo informacij in skupen odziv na grožnje za varnost hrane 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Letno poročilo 2016, ki je bilo objavljeno marca 2017, je pokazalo na uspeh celostnega pristopa EU k varnosti hrane. Ta bo še izboljšan na podlagi izkušenj, pridobljenih z incidentom kontaminacije s fipronilom, ki se je zgodil poleti. Na ministrski konferenci, ki jo je Komisija organizirala 26. septembra 2017, so se države članice in Komisija dogovorile o več konkretnih ukrepih za okrepitev dejavnosti EU na področju preprečevanja goljufij s hrano in nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na varnost prehranske verige.

EU rešuje vprašanje neenotne kakovosti živil v EU. Septembra je Komisija pripravila smernice, da bi nacionalnim organom pomagala v boju proti nepoštenim praksam.

Komisija je dala državam članicam na voljo milijon evrov za financiranje študij in izvršilnih ukrepov, še en milijon evrov pa svojemu Skupnemu raziskovalnemu središču za razvoj in izvedbo usklajenega pristopa k preskušanju. Hkrati Komisija vodi konstruktiven dialog z industrijo in vsemi ključnimi deležniki. Proizvajalci in združenja blagovnih znamk so se prav tako zavezali k pripravi kodeksa ravnanja.

Kot del nadaljnjih prizadevanj v letu 2017 za zaščito interesov potrošnikov pri Volkswagnovem škandalu z emisijami so potrošniški organi EU in Komisija Volkswagen skupaj pozvali, naj čim prej popravi vse avtomobile, povezane s škandalom, ter sprejme dodatne ukrepe za povečanje zaupanja.

Marca je Komisija predstavila akcijski načrt, ki določa, kako evropskim potrošnikom ponuditi večjo izbiro in boljši dostop do finančnih storitev po EU. Komisija tudi spreminja uredbo o čezmejnih plačilih za zmanjšanje stroškov pri plačilih, ki niso izvedena v evrih, pripravlja načela za kakovost spletnih mest za primerjavo finančnih produktov ter končuje delo na področju preglednega oblikovanja cen pri najemu vozil.

Tudi spori majhne vrednosti štejejo

V tem letu so začela veljati revidirana pravila za hitrejši, cenejši in enostavnejši evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Pravila zdaj zajemajo spore v vrednosti do 5 000 evrov (prej do 2 000 evrov) in poenostavljajo postopek.

Varstvo potrošnikov na spletu

Z vse večjim pomenom e-trgovanja ter razmahom spletnih trgovin in storitev so se pojavili novi izzivi pri izvrševanju zakonodaje o varstvu potrošnikov. Decembra je bila sprejeta nova uredba, da bi nacionalni organi dobili večja pooblastila v boju proti nezakonitim spletnim praksam, ki se širijo po enotnem trgu. Uredba, ki se bo začela uporabljati 17. januarja 2020, uvaja postopek usklajevanja po vsej EU za učinkovito in dosledno spopadanje s takšnimi praksami multinacionalk.

Napredovala so pogajanja o dveh pomembnih predlogih glede pogodbenih pravil: prvi obravnava dobavo digitalnih vsebin, drugi pa spletno prodajo blaga. Oktobra je Komisija predložila spremenjeni predlog za zagotovitev usklajenega pristopa k spletni in nespletni prodaji blaga. Področje uporabe druge pobude je bilo tako s spletne prodaje razširjeno na vso prodajo blaga. Navedena predloga bosta ščitila potrošnike pri nakupu blaga ali digitalnih vsebin.

Preverjanje ustreznosti potrošniške zakonodaje

Maja izvedeno preverjanje ustreznosti potrošniške zakonodaje EU je pokazalo, da imajo ljudje v EU močne pravice, vendar bi se dalo varstvo potrošnikov na notranjem trgu še izboljšati. To bi bilo mogoče zlasti z boljšim obveščanjem o obstoječih pravicah in zagotavljanjem njihovega učinkovitega uresničevanja.

rescEU

Večkrat so bila uporabljena sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, in sicer za pomoč Italiji, Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski, ki so jih v letih 2015, 2016 in 2017 prizadele naravne nesreče.

Samo v letu 2017 je v naravnih nesrečah v EU umrlo več kot dvesto ljudi, uničenih pa je bilo več kot milijon hektarov gozdov. V odziv na pogostejše naravne nesreče v državah članicah v zadnjih letih je Komisija novembra predlagala okrepitev mehanizma Unije na področju civilne zaščite z novim sistemom rescEU, ki naj bi v celoti povečal zmogljivosti odzivanja na nesreče.

S sistemom se bo ustvarila lastna rezervna zmogljivost Evropske unije in spodbudilo združevanje pomoči znotraj evropskega nabora civilne zaščite. Okrepil naj bi tudi naložbe v preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje. Predlog ustvarja ravnovesje med solidarnostjo EU in odgovornostjo držav članic ter prispeva k cilju „Evrope, ki varuje“.

Evropska agenda o migracijah

Evropska komisija je leta 2017 nadaljevala izvajanje evropske agende o migracijah in predlagala ukrepe za reševanje obstoječih izzivov. Prav tako je želela EU zagotoviti orodja za boljše upravljanje migracij v srednje- in dolgoročnem obdobju, zlasti na področjih nedovoljenih migracij, varovanja meja, azila in zakonitih migracij.

Zaščita ljudi v stiski

Od leta 2015 so italijanski in grški organi s pomočjo Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter operacije Sophia prispevali k reševanju več kot 620 000 ljudi v Sredozemskem in Egejskem morju. EU s pomočjo turških organov in Nata razbija kriminalne tihotapske mreže v osrednjesredozemski in egejski regiji.

V letu 2017 je bila mednarodna zaščita priznana skupaj 313 050 prosilcem za azil.

Med letom je Komisija predstavila več poročil o napredku pri ukrepih, sprejetih v okviru evropske agende o migracijah za stabilizacijo tokov in boljše upravljanje zunanjih meja EU. Poročila so se osredotočala na premestitev in preselitev, izvajanje izjave EU in Turčije, operacije evropske mejne in obalne straže ter partnerski okvir za migracije. Izkazala so, da je bil na vseh področjih dosežen znaten napredek, in predstavila naslednje korake za nadaljnje ukrepanje.

Poleg tega je Komisija aprila določila prednostne ukrepe za zaščito otrok pri migracijah, ki razširjajo dodatne zaščitne ukrepe, predlagane v reformi skupnega evropskega azilnega sistema. Eden od prednostnih ukrepov je vključevanje otrok v novo državo prihoda, vključno z zagotavljanjem ustrezne identifikacije, dobrih sprejemnih razmer in dostopa do izobraževanja.

Premestitev in preselitev

Večina držav članic EU zdaj izvaja premestitve znotraj EU, da bi zmanjšale pritisk na Grčijo in Italijo. Komisija je novembra predstavila svoje najnovejše poročilo o napredku glede evropske agende o migracijah. Leta 2017 je bilo premeščenih bistveno več oseb kot v letu poprej, kar dokazuje, da premestitev deluje, če vse strani izpolnjujejo svoje zaveze. Samo v letu 2017 je bilo premeščenih 22 215 oseb. Od septembra 2015 je bilo skupaj premeščenih 33 140 oseb, od teh 21 704 iz Grčije in 11 436 iz Italije, kar pomeni 93 % vseh upravičencev. Glavni cilj programa nujne premestitve vseh upravičenih prosilcev iz Grčije in Italije je torej dosegljiv. Vendar medtem ko je bila večina držav članic aktivna ter redno sprejemala zaveze in premeščala, nekatere niso sodelovale. Komisija je leta 2017 zaradi neizvajanja sklepov Sveta Evropske unije o premestitvi iz leta 2015 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper tri države članice (Češko, Madžarsko in Poljsko), decembra pa se je odločila primere navedenih držav članic predložiti Sodišču Evropske unije.

Programi za preselitev veljajo od julija 2015 in ranljivim osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ponujajo zakonito in varno pot. V 21 držav članic EU ter na Islandijo, v Lihtenštajn, na Norveško in v Švico je bilo preseljenih prek 26 000 oseb. Komisija je septembra države članice pozvala, naj v naslednjih dveh letih (tj. do 31. oktobra 2019) preselijo vsaj 50 000 dodatnih oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Jordanije, Libanona, Turčije in afriških držav na osrednjesredozemski migracijski poti. Do konca leta je bilo skupaj prejetih 39 839 zavez.

Izjava EU in Turčije

Izjava EU in Turčije je prinesla konkretne rezultate, in sicer je zagotavljala učinkovito upravljanje migracijskih tokov v vzhodnem Sredozemlju. Število primerov dnevnega prečkanja je ostalo pri približno 86 na dan, število izgubljenih življenj pa se je bistveno zmanjšalo. Prihodi so se v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja Izjave zmanjšali za 97 %. Število operacij vračanja se je povečalo, saj je bilo vrnjenih 2 032 migrantov. Med njimi je bilo 228 Sircev.

EU in Turčija sta povečali finančno podporo v okviru instrumenta za begunce v Turčiji. Prek tega instrumenta je bilo dodeljenih 3 milijarde evrov, izplačanih pa je bilo 1,85 milijarde evrov. Leta 2017 je bilo 1,2 milijona beguncev v Turčiji deležnih podpore mreže socialne varnosti v sili, število podpore deležnih Sircev pa naj bi po pričakovanjih naraslo na 1,3 milijona. Viden je dober napredek pri preselitvenem vidiku Izjave. Do konca decembra je bilo iz Turčije v šestnajst držav članic preseljenih več kot 11 700 Sircev.

Vračanje in ponovni sprejem

Komisija je marca poudarila potrebo po krepitvi politike EU o vračanju z izvajanjem prenovljenega akcijskega načrta o vračanju ter vrste priporočil za učinkovitejše postopke v državah članicah. Septembra je temu sledil revidirani priročnik o vračanju. Podpiranje držav članic pri vračanju migrantov brez urejenega statusa je ena od prednostnih nalog Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki je prinesla pozitivne rezultate. Število operacij vračanja, ki jih koordinira Agencija, je še naprej raslo in leta 2017 doseglo skupaj 350.

Boj proti tihotapljenju migrantov

Nadaljevalo se je izvajanje akcijskega načrta EU za boj proti tihotapljenju migrantov, sprejetega maja leta 2015. Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je od svoje ustanovitve leta 2016 nudil osnovno podporo v več kot 2 000 primerih in v celoti podprl več kot 90 prednostnih primerov. Komisija je leta 2017 vzpostavila mrežo nacionalnih kontaktnih točk za olajšanje strateškega sodelovanja med državami članicami ter izmenjavo informacij in najboljših praks spopadanja s tihotapljenjem migrantov.

Reševanje življenj na morju in izvajanje pristopa žariščnih točk

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

Evropska agencija za mejno in obalno stražo je začela delovati leta 2017. Agencija podpira najbolj izpostavljene države članice z več kot 1 700 pripadniki mejne straže in podpornim osebjem. Vzpostavljena sta bila tudi nabor strokovnjakov in opreme za hitri odziv, ki se lahko mobilizirata ob potrebi po hitrem posredovanju na mejah.

Vloga in dejavnosti Agencije so bile odtlej okrepljene in znatno razširjene. Eno glavnih ciljnih področij Agencije je postalo podpiranje držav članic pri vračanju migrantov brez urejenega statusa. Agencija prispeva tudi k odkrivanju in preprečevanju čezmejnega kriminala, še ena njenih prednostnih nalog pa je sodelovanje s tretjimi državami. Trenutno je glavni poudarek na polnem izkoriščanju njenih okrepljenih instrumentov in orodij.

Žariščne točke in podpora Grčiji in Italiji

Leta 2017 se je v Grčiji in Italiji nadaljevalo izvajanje pristopa žariščnih točk (zagotavljanje operativne in finančne podpore EU in ustreznih agencij EU, kot so Evropski azilni podporni urad, Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj). Med letom je Evropska mejna in obalna straža v ti državi članici prek različnih operacij napotila več kot 1 000 pripadnikov. Evropski azilni podporni urad je napotil 153 gostujočih pripadnikov za podporo grškim in italijanskim organom pri odvzemu prstnih odtisov, registraciji in varnostnem preverjanju, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pa je poslala 24 gostujočih pripadnikov.

Zaradi teh prizadevanj so se življenjske razmere na žariščnih točkah v Grčiji izboljšale. Vseeno pa je Italija v prvi polovici leta na svojih obalah na osrednjesredozemski poti še naprej čutila pritisk migrantov, primerljiv s prejšnjimi leti. Komisija je v pričakovanju te možnosti skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje hitro ukrepala za ureditev razmer in januarja sprejela skupno sporočilo z naslovom Migracije na osrednji sredozemski poti – Upravljanje tokov, reševanje življenj.

Komisija je julija zaradi sezonskega vrhunca predstavila nadaljnji akcijski načrt za podporo Italiji, v katerem se je tako kot v januarskem sporočilu osredotočila na pet ključnih področij: reševanje življenj, boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi v Libiji (tudi s sofinanciranjem projekta, vrednega 46,3 milijona evrov), okrepljeno sodelovanje s ključnimi tretjimi državami, pospešitev operacij vračanja in krepitev solidarnosti v EU.

Upravljanje meja

Schengensko območje

Jeseni 2015 se je več držav v schengenskem območju odločilo za ponovno uvedbo začasnega nadzora na nekaterih notranjih mejah. Svet je maja 2016 na predlog Komisije priporočil, naj Avstrija, Danska, Nemčija, Norveška in Švedska (ki so jih še posebej prizadela sekundarna gibanja na zahodnobalkanski poti) ponovno uvedejo začasen nadzor na nekaterih odsekih svojih notranjih meja. To priporočilo je bilo nato v skladu s schengenskimi pravili trikrat podaljšano, nazadnje maja 2017.

Komisija ostaja v celoti zavezana povratku k območju brez nadzora na notranjih mejah takoj, ko bo to mogoče. V svojem priporočilu z dne 12. maja 2017 o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju je schengenske države pozvala, naj dajo prednost drugim ukrepom, tj. ukrepom, ki niso ponovna uvedba začasnega nadzora na mejah, kot so policijske kontrole.

Komisija je septembra poudarila, da mora navedenih pet schengenskih držav ukiniti nadzor na mejah najpozneje do sredine novembra. Hkrati je opozorila na pravila, ki morajo biti izpolnjena, če schengenske države menijo, da je ponovna uvedba začasnega nadzora na mejah upravičena in potrebna. Šest schengenskih držav pa je Komisijo obvestilo o svoji nameri, da na podlagi različnih določb zakonika o schengenskih mejah ohranijo začasni nadzor na notranjih mejah. Konec leta 2017 je Komisija ocenjevala te priglasitve. Septembra je predlagala tudi, da se Zakonik o schengenskih mejah posodobi, da bi se pravila za ponovno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah prilagodila sočasnim potrebam. S tem se je odzvala na nove in trajne resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, a hkrati ohranila stališče, da mora začasni nadzor na notranjih mejah ostati časovno omejena izjema.

Boljši nadzor zunanjih meja EU

Aprila so začela veljati nova pravila, ki zagotavljajo, da se vsi potniki, ki prečkajo zunanje meje EU, preverijo v ustreznih podatkovnih zbirkah, kot je schengenski informacijski sistem. Sistem zdaj vsebuje 70 milijonov razpisov ukrepov, leta 2016 pa je bilo v njem opravljenih 4 milijarde poizvedb. To zmanjšuje možnost, da bi ljudje, ki pomenijo grožnjo za varnost, vključno z državljani EU, ki se vračajo, neopaženo prečkali mejo.

Komisija je leta 2016 predlagala izboljšave schengenskega informacijskega sistema, da bi si organi pregona z njim bolj pomagali v boju proti terorizmu, upravljanje meja in izmenjava informacij med državami članicami pa bi bila učinkovitejša. Februarja 2018 bo uveden tudi sistem za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov, s katerim bo lažje identificirati storilce kaznivih dejanj in teroriste, ki vstopajo v schengensko območje z lažno identiteto. Komisija je predlagala evropski sistem za potovalne informacije in odobritve, ki bi omogočal vnaprejšnje varnostno preverjanje vseh oseb, ki na schengensko območje potujejo brez vizuma. Sistem bo pomagal pri identifikaciji oseb, ki predstavljajo tveganje, še preden prispejo na meje EU, hkrati pa bo ohranjal možnost potovanja brez vizuma za večino potnikov. Svet je svoje stališče o predlogu sprejel junija. Poleg tega bo od leta 2020 upravljanje zunanjih meja posodobljeno z novim sistemom vstopa/izstopa, ki bo evidentiral osebne podatke državljanov tretjih držav ter čas, datum in kraj njihovega vstopa in izstopa.

Odpiranje novih in izboljševanje obstoječih zakonitih poti

Septembra so se začela pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu za revidirano modro karto, s katero bi EU lažje pritegnila in zadržala visoko usposobljene delavce iz tretjih držav.

Komisija je julija 2016 z namenom vzpostavitve skupne evropske politike na področju preselitve predlagala okvir EU za preselitev, da bi se osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotovile zakonite in varne poti v Evropo. Svet je svoje stališče predstavil novembra 2017, decembra pa so se začela pogajanja s Parlamentom.

Vključevanje državljanov tretjih držav

Komisija je leta 2017 izvedla številne ukrepe iz akcijskega načrta za vključevanje državljanov tretjih držav. V Nemčiji in na Švedskem so potekale prve dejavnosti vzajemnega učenja v okviru novoustanovljene evropske mreže za vključevanje.

Komisija je med letom tudi sprejela številne pobude za mobilizacijo delodajalcev ter drugih gospodarskih in socialnih partnerjev, zlasti z uvedbo pobude z naslovom „Delodajalci z združenimi močmi za spodbujanje vključevanja“ maja in izjavo o evropskem partnerstvu za vključevanje decembra. Spletno večjezično orodje za profiliranje znanj in spretnosti državljanov tretjih držav, ki ga je Komisija razvila in dala na voljo v okviru novega programa znanj in spretnosti za Evropo, se lahko uporablja za zgodnje odkrivanje in profiliranje znanj in spretnosti ter kvalifikacij prosilcev za azil, beguncev in drugih migrantov. Te pobude kažejo prizadevanja Komisije, delodajalcev in drugih socialnih partnerjev pri podpori vključevanju beguncev in migrantov z zakonitim prebivališčem na trg dela.

Celo leto so se ukrepi za olajševanje vključevanja beguncev in njihovih družin na trg dela financirali tudi prek Programa Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter Evropskega socialnega sklada. Tudi evropski semester 2017 se je vedno bolj osredotočal na izzive pri vključevanju, s katerimi se spopadajo migranti in begunci.

Vizumska politika

Decembra 2017 je Kanada odpravila vizumsko obveznost za romunske in bolgarske državljane, tako da so Združene države Amerike ostale edina tretja država na seznamu držav, katerih državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v EU, ki državljanom nekaterih držav članic EU ne omogoča vzajemne oprostitve vizumske obveznosti. Kot je navedeno v zadnjem poročilu o vizumski vzajemnosti, tudi iz decembra, Komisija še naprej sodeluje z Združenimi državami Amerike in petimi državami članicami, ki jih to vprašanje zadeva (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Poljska in Romunija).

Na področju liberalizacije vizumskega režima od marca gruzijski državljani ne potrebujejo vizuma za kratko bivanje v schengenskem območju do 90 dni, od junija pa brezvizumski režim velja za ukrajinske državljane. Marca je začel veljati tudi revidirani mehanizem zadržanja, Komisija pa je poročilo o njem pripravila decembra. Čeprav zahteve za liberalizacijo vizumskega režima ostajajo izpolnjene, je Komisija opozorila, da morajo zadevne tretje države še naprej izpolnjevati zahtevana merila, vključno z izboljšanjem upravljanja nedovoljenih migracij in preprečevanja organiziranega kriminala in korupcije ter boja proti njima.

Finančna podpora za učinkovito upravljanje migracij

Sklada EU na področju notranjih zadev sta pomembna politična instrumenta za reševanje trenutnih migracijskih izzivov. Finančna podpora je zato v letu 2017 ostala na visoki ravni. Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost sta z 1,4 milijarde oz. 692 milijoni evrov v letu 2017 še naprej podpirala gradnjo zmogljivosti, nudila humanitarno, materialno in zdravstveno pomoč ter pomagala razvijati operativno sodelovanje. Dodatna sredstva so bila na voljo prek nacionalnih programov držav članic (634 milijonov evrov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter 168 milijonov evrov v okviru Sklada za notranjo varnost).

Poleg tega je bilo državam članicam zagotovljenih več kot 743 milijonov evrov za hitro odzivanje na nujne operativne potrebe v času trajanja teh skladov. Medtem so skrbniški skladi in drugi instrumenti EU za zunanje delovanje pomagali pri reševanju večjih izzivov v tretjih državah.

Sosedstvo Evropske unije

Evropska sosedska politika odseva željo EU, da bi s partnerskimi državami na vzhodu in jugu krepili skupne interese, ter zavezanost skupnemu delu na ključnih prednostnih področjih za spodbujanje stabilnosti. Ta prednostna področja vključujejo spodbujanje demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in socialne kohezije.

Leta 2017 je EU odobrila brezvizumska potovanja za Gruzijce in Ukrajince. Poleg tega so začeli veljati pomembni pridružitveni sporazumi med EU ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, ki bodo spodbudili reforme in omogočili vzpostavitev prostotrgovinskih območij. EU je ponovno pozvala k mirni rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine s celovitim izvajanjem sporazumov iz Minska. Ti so bili sklenjeni septembra 2014 in februarja 2015, njihov cilj pa je doseči trajnostno politično rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine ob spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti te države. Ohranila je tudi sankcije proti Rusiji, uvedene zaradi njene nezakonite priključitve Krima in Sevastopola ter njene vloge pri destabilizaciji Ukrajine.

Poleg tega je EU podprla Gruzijo, Jordanijo, Moldavijo, Tunizijo in Ukrajino s programi makrofinančne pomoči, dopolnjenimi s finančno podporo Mednarodnega denarnega sklada. Cilj je pomagati državam, ki so geografsko, gospodarsko in politično blizu EU, da premostijo gospodarske ali finančne krize.

Peti vrh vzhodnega partnerstva, ki je potekal novembra, je potrdil jasno in stalno zavezanost partnerstvu tako s strani EU kot njenih šestih partneric – Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine. Skupna izjava ob vrhu je pozdravila 20 ciljev za leto 2020 kot pot naprej, pri čemer bo poudarek na sodelovanju pri zagotavljanju oprijemljivih rezultatov, ki bodo koristili ljudem. Ob robu vrha je bil podpisan novi celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu z Armenijo.

Rusija

EU ohranja omejevalne ukrepe proti Rusiji zaradi njene vloge pri destabilizaciji Ukrajine, ki so bili podaljšani decembra 2017 in ostajajo povezani s celovitim izvajanjem sporazumov iz Minska. EU je medtem še naprej selektivno sodelovala z Rusijo na področjih, kot sta zunanja politika in svetovna vprašanja, ter okrepila podporo za rusko civilno družbo in kontakte med državljani EU in Rusije. EU je še naprej pozorno spremljala stanje človekovih pravic v Rusiji in omejevanje tamkajšnje civilne družbe.

Južno sosedstvo Evropske unije

Med letom je EU nadaljevala pogajanja o prednostnih nalogah partnerstev, ki zajemajo gospodarsko in politično sodelovanje. Dogovor o teh prednostnih nalogah je dosegla z Alžirijo in Egiptom.

EU je zagotovila skoraj 170 milijonov evrov za zaščito migrantov, izvajanje strategij na področju migracij in omogočanje učinkovite prostovoljne repatriacije in reintegracije v Egiptu, Libiji, Maroku in Tuniziji. Poleg tega je okrepila svojo podporo Tuniziji, da bi ji pomagala pri demokratičnem prehodu in oživitvi gospodarstva.

Julija je EU pristopila k partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju, pri čemer se je zavezala v prihodnjih letih vložiti do 220 milijonov evrov v regionalno sodelovanje za izboljšanje vodnih virov in prehranskih sistemov. Tovrstne izboljšave so nujne, ker sedanje hudo pomanjkanje vode in vse manjši donos pridelkov vplivata na družbeno-gospodarske razmere in vodita v politično nestabilnost, ta pa povečuje število kratkotrajnih migracij. EU ostaja zavezana Libiji in njeni poti k demokraciji ter podpira posredniška prizadevanja Združenih narodov. Aprila je potekalo ministrsko srečanje o sodelovanju med EU in Libijo s poudarkom na izobraževanju in zdravstvu.

V letu 2017 je EU še naprej spodbujala regionalno sodelovanje z državami južnega Sredozemlja v okviru Unije za Sredozemlje, Arabske lige in Fundacije Anna Lindh.

Zahodni Balkan in proces širitve

EU je še naprej podpirala države Zahodnega Balkana na njihovi poti k članstvu v EU. Črna gora in Srbija sta nadaljevali pristopna pogajanja. Zaradi okrepljenega sodelovanja EU ter napredka v zvezi z reformami in demokracijo v Albaniji ter nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji so se tema državama odprla vrata za nadaljevanje poti k pridružitvi EU. Poleg tega je EU podprla reforme v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova). EU prav tako podpira spravo in pomaga zmanjševati trenja med državami v tej regiji.

Turčija

Med letom so se odnosi med EU in Turčijo ohladili, ker je v Turčiji prišlo do hudega poslabšanja razmer na področju pravne države in temeljnih pravic. EU je pojasnila, da je pripravljena nadaljevati dialog s stabilno, demokratično in vključujočo Turčijo. Izjava EU in Turčije iz leta 2016 je še naprej prinašala rezultate, o čemer priča precej nižje število nezakonitih prečkanj Egejskega morja in zmanjšanje števila smrtnih žrtev.

Zahodna Evropa

EU je še naprej ohranjala odlične odnose z zahodnoevropskimi državami, ki niso članice EU, pri čemer sta Norveška in Švica med njenimi glavnimi trgovinskimi in naložbenimi partnericami. Odnosi z državami Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) so se izboljšali, poleg tega pa so se razvijali tesnejši odnosi z Vatikanom v zvezi z zunanjo politiko in drugimi vprašanji.

Severna in Latinska Amerika

EU je dejavno sodelovala z novo administracijo Združenih držav Amerike, med drugim maja na srečanju voditeljev v Bruslju v okviru prvega obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa v tujini. Tesno sodelovanje na področju varnosti, zunanje politike – vključno glede Severne Koreje, Rusije, Sirije in Ukrajine – in boja proti terorizmu je bilo še naprej močno in živahno.

Leto 2017 je bilo pomembno za odnose med EU in Kanado. Odslej lahko vsi državljani EU potujejo v Kanado brez vizuma, septembra pa se je začel začasno uporabljati tudi prostotrgovinski sporazum s Kanado.

V času velikih sprememb v Latinski Ameriki si je EU še naprej prizadevala za posodobitev in nadgradnjo odnosov s svojimi partnericami, vključno s Čilom, Kubo, Mehiko, državami trgovinskega bloka Mercosur in karibskimi državami. Poleg tega je EU v okviru Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav razvijala odnose s celotno regijo, in sicer na različnih področjih, ki zajemajo varnost, poslovanje, vprašanja spola in parlamentarne odnose. EU je na podlagi dolgoletnega partnerstva in sodelovanja še naprej podpirala mir v Kolumbiji.

Kitajska

Vrh med EU in Kitajsko, ki je junija potekal v Bruslju, je prinesel pomemben napredek na področjih, kot so geografske označbe, carinsko sodelovanje, državna pomoč in zavezanost izvajanju pariškega podnebnega sporazuma. Izmenjavo mnenj o zunanji politiki in regionalnih vprašanjih so okrepili posvetovanja in razprave o Afriki, srednji Aziji, Afganistanu, Severni Koreji in Siriji pa tudi boju proti terorizmu in obrambi. V središču odnosov EU s Kitajsko je bilo še naprej izpostavljanje perečih vprašanj na področju človekovih pravic.

Azija in Pacifik

Združenje držav jugovzhodne Azije

Leto 2017 je zaznamovalo štirideset let od vzpostavitve uradnih odnosov med EU in Združenjem držav jugovzhodne Azije. Na vrhu v Manili na Filipinih, ki je potekal avgusta, so bila določena področja sodelovanja za obdobje 2018–2022, ki zajemajo varnost, trgovino, trajnostni razvoj in stike med ljudmi.

Bližnji vzhod

Iran

Med letom je bil dosežen znaten napredek v odnosih med EU in Iranom, zlasti na področju trgovine in naložb, energije, okolja, izobraževanja, raziskav, sodelovanja na področju jedrske energije za civilne namene, humanitarne pomoči in človekovih pravic. Tako velik napredek je omogočila odprava sankcij, povezanih z jedrskim vprašanjem. Poleg tega se je z Iranom vzpostavil redni dialog za konstruktivno sodelovanje na področju regionalnih vprašanj in spodbujanje pristopov za reševanje regionalnih kriz.

Bližnjevzhodni mirovni proces, Izrael in zasedena palestinska ozemlja

Dvodržavna rešitev je vse bolj ogrožena zaradi razvoja razmer na terenu, kot sta pomanjkanje večjega napredka pri medpalestinski spravi in pospešena gradnja naselbin s strani izraelske vlade na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Evropski svet je decembra vseeno znova poudaril, da EU podpira dvodržavno rešitev. Konec leta so bili narejeni prvi koraki k medpalestinski spravi. EU je začela izvajati pregled svojih metod delovanja na terenu, da bi zagotovila, da prispevajo k napredovanju in uresničevanju dvodržavne rešitve.

EU se je z državami članicami, Norveško in Švico dogovorila o skupni evropski strategiji o finančni podpori za Palestino za obdobje 2017–2020, prvem skupnem programu pomoči v južnem sosedstvu Evropske unije.

Sirija

Kriza v Siriji je tudi v preteklem letu mobilizirala tako EU kot mednarodno skupnost. Aprila je EU sopredsedovala bruseljski konferenci o podpori prihodnosti Sirije in širše regije. Udeleženci so se zavezali, da bodo v letu 2017 reševanju krize namenili 5,6 milijarde evrov. EU je pripravljena podpirati obnovo, vendar samo pod pogojem, da se strani v Siriji dogovorijo o trajnostni in vključujoči politični rešitvi.

Odnosi med EU in Afriko

EU je najpomembnejša trgovinska in naložbena partnerica Afrike ter njen glavni vir pomoči. Je tudi največja ponudnica uradne razvojne in humanitarne pomoči tej celini. Peti vrh med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki je potekal novembra v Abidžanu v Slonokoščeni obali, se je osredotočil na vlaganje v čedalje mlajše afriško prebivalstvo. EU se veseli sodelovanja s celino v prihodnjem okviru, ki bo nasledil Sporazum iz Cotonouja.

Migracija: pristop EU usmerja človeška razsežnost

Migracija je bila tudi v letu 2017 med prednostnimi nalogami EU, poseben poudarek pa je bil na človeški razsežnosti. Število ljudi, ki prečkajo Sredozemsko morje in Saharo, se je opazno zmanjšalo. To je posledica povečanega sodelovanja in usklajevanja med EU, afriškimi partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami ter tudi usklajevanja z državami članicami. Poleg tega je EU v okviru pomorske misije operacija Sophia nadaljevala dejavnosti za preprečevanje tihotapljenja in usposabljanje libijske obalne straže. Nujni skrbniški sklad Evropske unije za Afriko je že sprostil skoraj 3,2 milijarde evrov za ustvarjanje novih delovnih mest, izboljševanje spretnosti, krepitev upravljanja migracij in izboljševanje varnostnih razmer, da bi države lahko gradile svoja gospodarstva in ustvarjale druge priložnosti, ki bi zmanjšale željo njihovih državljanov po odhodu.

Od začetka izvajanja partnerskega okvira za migracije so bili doseženi številni oprijemljivi rezultati v petih podsaharskih prednostnih državah – Etiopiji, Maliju, Nigru, Nigeriji in Senegalu. Velik del teh prizadevanj se zrcali v poročilu o napredku, ki ga je leta 2017 predstavila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Komisije Federica Mogherini.

Trajnostni razvoj

EU je največja donatorka razvojne in humanitarne pomoči na svetu. Pri pomoči EU ne gre za dobrodelnost, temveč za konkretno naložbo v ljudi. Samo Komisija med letoma 2014 in 2020 zagotavlja 31 milijard evrov uradne razvojne pomoči za Afriko.

EU je še naprej izkazovala svojo zavezanost in sposobnost vodenja pri izvajanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, in sicer s podpisom novega evropskega soglasja o razvoju. Prizadevanja za prenos tega novega pristopa v prakso je dobrodošlo spodbudil začetek izvajanja novega evropskega načrta za zunanje naložbe, katerega cilj je spodbuditi dodatne naložbe v Afriko in evropsko sosedstvo v vrednosti do 44 milijard evrov.

Načrt za zunanje naložbe: nov način zagotavljanja podpore afriškim državam in državam evropskega sosedstva

V letu 2017 je bil vzpostavljen načrt za zunanje naložbe, inovativen pristop k razvojni pomoči EU. Njegov ključni element, Evropski sklad za trajnostni razvoj, je bil ustanovljen 28. septembra.

Načrt bo spodbujal naložbe v partnerske države EU v Afriki in evropskem sosedstvu. Spodbujal bo vključujočo rast, ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj ter tako odpravil nekatere temeljne vzroke nedovoljenih migracij. S 4,1 milijarde evrov sredstev iz proračuna EU in evropskega razvojnega sklada naj bi načrt do leta 2020 privabil naložbe v vrednosti več kot 44 milijard evrov. Komisija je k prispevkom pozvala tudi države članice in druge partnerje.

Leta 2017 je poleg tega EU v sodelovanju z OZN sprožila pobudo za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti po svetu v vrednosti 500 milijonov evrov.

Komisija je predlagala mandat EU za začetek uradnih pogajanj o novem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami po letu 2020.

Izvedel se je pregled politike za pomoč trgovini iz leta 2007, da bi se lahko usmerili k širšemu pristopu, temelječemu na trgovanju kot dejavniku trajnostnega razvoja, katerega cilj je povečati razvojni učinek gospodarskih odnosov s partnerskimi državami.

EU kot zagovornica človekovih pravic

Med letom je EU potrdila svojo vlogo vodilne svetovne akterke na področju človekovih pravic. Junija je objavila vmesni pregled akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019. Pregled opredeljuje področja, v katera bi morala EU usmeriti svoja prizadevanja v zvezi s človekovimi pravicami v tretjih državah do izteka obdobja izvajanja trenutnega akcijskega načrta.

V skladu s prednostnimi nalogami globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko je EU z dialogi o človekovih pravicah in finančno podporo ter v večstranskih forumih močno podpirala spodbudno okolje za nevladne organizacije in zagovornike človekovih pravic. Med letom se je po svetu nadaljevalo zatiranje civilne družbe. EU je še naprej močno nasprotovala vsakršnemu neutemeljenemu omejevanju svobode združevanja in miroljubnega zbiranja.

Varnost in obramba

EU je v letu 2017 hitro napredovala pri izvajanju globalne strategije za varnost in obrambo. Ustanovljeno je bilo prvo skupno poveljstvo za misije EU za vojaško usposabljanje in svetovanje. Na podlagi skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o preprečevanju hibridnih groženj iz leta 2016 je bil ustanovljen evropski center odličnosti, namenjen izboljšanju analiz in zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj, poleg tega pa se je okrepilo sodelovanje z Natom.

Junija je Komisija ustanovila evropski obrambni sklad, ki bo do leta 2020 vložil 90 milijonov evrov v raziskave in 500 milijonov evrov v razvoj industrijskih obrambnih proizvodov in tehnologij. V okviru tega sklada se bodo sredstva iz proračuna EU prvič uporabila za financiranje projektov, povezanih z obrambo. Sklad bo zmanjšal tveganje za podvajanja in s sodelovanjem na področju raziskav, razvoja in skupnih pridobitev spodbudil učinkovitost porabe nacionalnih vlad.

Pred koncem leta 2017 so bili objavljeni prvi razpisi za raziskovalne projekte in oznanjeni prvi v celoti financirani raziskovalni projekti na področju sistemov brez posadke in sistemov za opremo vojaka. Poleg tega je Komisija predlagala evropski program za razvoj obrambne industrije, za katerega bi se namenilo 500 milijonov evrov iz proračuna EU, ki bi sofinanciral industrijske obrambne proizvode in tehnologije v razvojni fazi, kot so prototipi.

Decembra, samo šest mesecev po predlogu Komisije, je Svet Evropske unije sprejel dogovor o splošnem pristopu. S tekočim delom Evropskega parlamenta je evropski obrambni sklad na poti k popolnemu delovanju in bi leta 2019 lahko začel podpirati prve projekte.

Ob priznavanju potrebe po večjem usklajevanju in sodelovanju na področju varnosti in obrambe so voditelji 25 držav članic decembra vzpostavili stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe. To bo državam članicam, ki to želijo in zmorejo, omogočilo, da skupaj razvijajo obrambne zmogljivosti, vlagajo v skupne projekte ter krepijo operativno pripravljenost in prispevek svojih oboroženih sil. Zadevne države članice so se strinjale glede 17 skupnih projektov, vključno s skupinami za hitro ukrepanje in medsebojno pomočjo na področju kibernetske varnosti, vojaško pomočjo pri nesrečah, izboljšavami na področju pomorske varnosti, ustanovitvijo evropskega medicinskega poveljstva ter ustanovitvijo kompetenčnega centra EU za misije za usposabljanje.

Poleg tega države članice prvič v zgodovini delijo svoje načrte na področju obrambnih izdatkov, da bi z usklajenim letnim pregledom na področju obrambe bolje opredelile pomanjkljivosti, povečale doslednost in izkoristile ekonomijo obsega.

Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere

Leta 2017 je EU zagotovila več kot 1,8 milijarde evrov za nujno humanitarno pomoč in civilno zaščito. Nujna pomoč v obliki hrane, zatočišč, izobraževanja, zaščite in zdravstvenega varstva je bila zagotovljena več kot 120 milijonom ljudi v stiski v več kot osemdesetih državah. EU je financirala humanitarno pomoč na vseh večjih svetovnih konfliktnih območjih, od Iraka in Sirije do Afganistana, Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in Jemna.

Med letom je bilo več kot 65,6 milijona ljudi po svetu prisilno razseljenih zaradi konfliktov in vojn. Projektom, ki pomagajo tem beguncem v 56 državah, je bilo namenjeno približno 90 % letnega proračuna EU za humanitarno pomoč. Poleg tega je EU okrepila svoj odziv na grožnjo lakote in pomanjkanja hrane, ki preti milijonom ljudi v Nigeriji, Somaliji, Južnem Sudanu in Jemnu, pri čemer je tem državam v letu 2017 namenila 326 milijonov evrov.

EU je z denarno pomočjo in zagotavljanjem najemnih nastanitvenih objektov v okviru programa nujne pomoči za vključevanje in nastanitev pomagala beguncem in migrantom v Grčiji. Mreža socialne varnosti v sili, najobsežnejši humanitarni program v vsej zgodovini EU, je več kot 1,1 milijona najranljivejšim beguncem v Turčiji zagotovila predplačniške debetne kartice in jim tako pomagala zadovoljiti osnovne potrebe.

Leta 2017 je EU več kot 6 % svojega proračuna za humanitarno pomoč namenila izobraževalnim programom za otroke v humanitarnih krizah, kar je precej več kot leta 2015, ko je bilo temu namenjenega 1 % proračuna za humanitarno pomoč.

V okviru mehanizma na področju civilne zaščite EU zagotavlja in usklajuje nujno pomoč za ljudi na območjih, ki so jih prizadele nesreče, tako v Evropi kot drugod. V letu 2017 je bil mehanizem aktiviran dvaintridesetkrat, med drugim po gozdnih požarih v Evropi, poplavah v Peruju in orkanih na Karibih.

Večstransko sodelovanje

EU je vse leto tesno sodelovala z Združenimi narodi in podpirala tri prednostne naloge novega generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa – preprečevanje konfliktov, trajnostni razvoj in prenovo OZN. EU in njene države članice finančno največ prispevajo v sistem OZN. V skladu s svojo globalno strategijo je EU zagovarjala boljše globalno upravljanje, preprečevanje konfliktov in mir ter izvajanje ključnih sporazumov o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju.

Sodelovanje med EU in Natom se je v letu 2017 še naprej krepilo. Temeljilo je na izjavi o sodelovanju pri soočanju s skupnimi grožnjami, podpisani leta 2016 v Varšavi. Sodelovanje med EU in Natom je nepogrešljiv steber prizadevanj EU za krepitev evropske varnosti in obrambe v okviru globalne strategije EU. Jeseni so bile prvič organizirane vzporedne in usklajene vaje.

Uresničitev pozitivne agende za Evropo

Predsednik Juncker je v govoru o stanju v Uniji leta 2016 predstavil pozitivno agendo za „Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti“, ki so jo Evropski parlament in voditelji držav EU-27 septembra 2016 podprli na vrhu v Bratislavi na Slovaškem.

Leta 2017 se je delo na področju pozitivne agende nadaljevalo, ko je Komisija 1. marca objavila belo knjigo o prihodnosti Evrope, v kateri je predstavila vizijo o prihodnosti EU s 27 državami članicami. Bela knjiga opredeljuje glavne izzive in priložnosti za Evropsko unijo v prihodnjem desetletju ter predstavlja pet scenarijev o možnem razvoju EU do leta 2025, odvisnem od tega, kako se bo odločila odzvati na te izzive in priložnosti. Na njeni podlagi je bilo objavljenih pet dokumentov o razmisleku, ki naj bi spodbudili razpravo o vprašanjih, ki bodo najbolj zaznamovala prihodnost Evrope:

• socialna razsežnost Evrope,
• izkoriščanje globalizacije,
• poglobitev ekonomske in monetarne unije,
• prihodnost evropske obrambe,
• prihodnost financ EU.

Voditelji držav EU-27 so se 25. marca zbrali v Rimu, da bi obeležili 60. obletnico Rimskih pogodb, na podlagi katerih je nastala Evropska gospodarska skupnost, predhodnica današnje EU, in obnovili svoje zaveze Uniji. Voditelji so ob koncu slovesnosti sprejeli Rimsko izjavo, v kateri so se predstavili skupno vizijo o močnejši in odpornejši Evropski uniji na podlagi večje enotnosti.

Zdaj obstaja priložnost za sodelovanje pri pripravi širše reforme Evropske unije. Evropska komisija je skupaj z Evropskim parlamentom in državami članicami po vsej EU organizirala niz razprav o prihodnosti Evrope. Pri tem sta dejavno sodelovala Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij, ki sta v državah članicah organizirala nacionalne in regionalne razprave. Razprave se bodo nadaljevale v parlamentih, mestih in regijah ter privedle do posebnega vrha voditeljev držav EU-27, ki bo 9. maja 2019 potekal v Sibiuju v Romuniji.

Načrt za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo

Predsednik Juncker je septembra 2017 v govoru o stanju v Uniji predstavil svojo vizijo možnega razvoja EU do leta 2025. Za usmerjanje programa reform, določenih v govoru, je predlagal načrt za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo. Komisija je sprejela niz konkretnih pobud na področju trgovine, pregleda naložb, kibernetske varnosti, industrije, podatkov in demokracije. Predsednik Juncker in prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans sta poleg tega predlagala nova pravila o financiranju političnih strank in političnih fundacij, da bi zagotovili, da financiranje bolje odseva demokratične odločitve državljanov pri volitvah v Evropski parlament, in sicer z boljšo preglednostjo, večjo demokratično legitimnostjo in okrepljenim izvrševanjem.

V načrtu so na podlagi zagona obnovljenega optimizma in ambicij določeni ukrepi, ki jih je treba doseči do konca petletnega mandata Komisije, kot tudi bolj v prihodnost usmerjene pobude, ki bodo oblikovale EU do leta 2025. Mejniki na poti do cilja vključujejo verodostojno strategijo širitve za vodilne države kandidatke EU na Zahodnem Balkanu, prihodnji proračun Unije, ki bo ustrezal ambicijam EU in zagotavljal, da bo ta lahko izpolnila obljube, ter predlog za evropskega ministra za gospodarstvo in finance.

Da bi Komisija dokončala delo pri desetih političnih prednostnih nalogah predsednika Junckerja in pripomogla k oblikovanju prihodnje EU, je v svojem delovnem programu za leto 2018 določila ključne pobude za naslednje leto. Program je bil pripravljen v posvetovanju s Parlamentom in Svetom Evropske unije v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Voditelji EU so se dogovorili tudi o novi agendi voditeljev, ki naj bi usmerjala delo Evropskega sveta do konca sedanjega zakonodajnega cikla leta 2019.

Delovni program Komisije vsebuje konkretne predloge za uresničitev akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, in sicer spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti ter dokončanje enotnega digitalnega trga, energetske unije, unije kapitalskih trgov, ekonomske in monetarne unije, bančne unije in varnostne unije.

Pred koncem leta je bil dosežen napredek pri več ukrepih v zvezi z načrtom. Države članice so se septembra na digitalnem vrhu v Talinu v Estoniji dogovorile, da bodo do leta 2018 dokončale enotni digitalni trg. Na novembrskem vrhu v Göteborgu na Švedskem je bil dogovorjen evropski steber socialnih pravic, ki podpira pravične in dobro delujoče trge dela in sisteme socialnega varstva. Komisija je decembra predstavila načrt za poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije, vključno s konkretnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti v naslednjih 18 mesecih. Predlagala je tudi politični načrt za dogovor o celovitem svežnju migracijskih ukrepov do junija 2018. Na decembrskem vrhu En planet v Parizu v Franciji, ob drugi obletnici pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, je EU ukrepala na področju podnebnega financiranja.

Evropski parlament

Antonio Tajani je bil 17. januarja 2017 izvoljen za novega predsednika Evropskega parlamenta. Parlament je med letom obravnaval široko paleto političnih vprašanj, med njimi prenovljeni in razširjeni Evropski sklad za strateške naložbe, zahteve glede dostopnosti izdelkov in storitev, nadzor strelnega orožja in boj proti terorizmu, reformo azilnega sistema in sistema zakonitega priseljevanja, pametne meje (vstopni/izstopni sistem), reformo trga avtorskih pravic in telekomunikacij, preprečevanje geografskega blokiranja, reformo sistema EU za trgovanje z emisijami in pripravo pravil glede energijske učinkovitosti ter trg z električno energijo.

Visoki gostje, ki so leta 2017 nagovorili Parlament, so bili med drugimi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, predsednik Avstrije Alexander Van der Bellen in predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier. Oba predsednika sta si obisk Evropskega parlamenta izbrala za enega svojih prvih uradnih obiskov. Parlament sta nagovorila tudi predsednik kanadske vlade Justin Trudeau in predsednik Komisije Afriške unije Moussa Faki Mahamat.

Evropski svet

Evropski svet je za svojega predsednika od 1. junija 2017 do 30. novembra 2019 ponovno izvolil Donalda Tuska.

Februarja je Evropski svet v Valletti na Malti organiziral neuradno srečanje o zunanjih vidikih migracij in osrednji sredozemski poti. Spomladansko zasedanje Evropskega sveta je bilo osredotočeno na gospodarstvo, zlasti na enotni trg in trgovino.

Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji predložilo uradno obvestilo, da namerava zapustiti Evropsko unijo in Evropsko skupnost za atomsko energijo. Evropski svet je mesec dni pozneje na posebnem zasedanju, na katerem je sodelovalo preostalih 27 držav članic, sprejel politične smernice, ki opredeljujejo pristop EU k pogajanjem o brexitu. V smernicah je kot cilj določen dogovor o ureditvi za „urejeni izstop“ Združenega kraljestva v prvi fazi pogajanj, čemur naj bi v drugi fazi pogajanj sledil skupni dogovor o okviru za prihodnji odnos. Svet za splošne zadeve je maja sprejel sklep, ki je te smernice preoblikoval v podrobne pogajalske smernice in Komisijo pooblastil za pogajalca EU z Združenim kraljestvom. Junija so se začela pogajanja pod vodstvom glavnega pogajalca Michela Barnierja, ki vodi projektno skupino Komisije za pogajanja na podlagi člena 50 z Združenim kraljestvom.

Junija so voditelji potrdili zavezanost krepitvi sodelovanja EU na področju varnosti in obrambe ter se strinjali, da je treba vzpostaviti vključujoče in ambiciozno stalno strukturirano sodelovanje.

Oktobra se je Evropski svet ponovno sestal na rednem zasedanju, da bi razpravljal o migracijah, digitalnem gospodarstvu, varnosti in obrambi ter zunanjih odnosih. Voditelji so poleg tega ocenili napredek pri uresničevanju bratislavske agende in odobrili novo agendo voditeljev, ki naj bi usmerjala delo Evropskega sveta do konca sedanjega zakonodajnega cikla leta 2019. Evropski svet je na oktobrskem zasedanju v sestavi 27 držav članic pregledal tudi pogajanja o izstopu Združenega kraljestva in sklenil, da zadosten napredek še ni bil dosežen. 27 držav članic in pogajalca EU je pozval, naj začnejo notranje pripravljalne razprave o možnih prehodnih ureditvah in okviru za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom.

Voditelji držav ali vlad so se ponovno neuradno sestali novembra v Göteborgu na Švedskem, da bi razpravljali o izobraževanju in kulturi. Pred tem je Komisija predložila sporočilo z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture, v katerem je predstavila vizijo o oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora. Prvi socialni vrh v dvajsetih letih je voditeljem EU ponudil priložnost, da potrdijo svoja prizadevanja za okrepitev socialne razsežnosti EU ter razpravljajo o prihodnosti izobraževanja in kulture. Parlament, Svet in Komisija so na vrhu razglasili in podpisali evropski steber socialnih pravic, namenjen krepitvi zakonodaje, ki določa socialno politiko EU, državljanom zagotavlja učinkovitejše pravice ter podpira pravične in dobro delujoče trge dela in sisteme socialnega varstva.

Evropski svet je na svojem zadnjem zasedanju decembra 2017 ponovno obravnaval vprašanja obrambe, socialne agende, izobraževanja in kulture. Pozdravil je začetek stalnega strukturiranega sodelovanja in opredelil prednostne naloge za nadaljnje delo na podlagi rezultatov socialnega vrha v Göteborgu. Voditelji držav ali vlad so v okviru agende voditeljev razpravljali o zunanjih in notranjih razsežnostih migracij. Na vrhu držav evroobmočja v vsevključujoči sestavi 27 držav članic so voditelji razpravljali tudi o vprašanjih, povezanih z ekonomsko in monetarno unijo ter bančno unijo. Evropski svet se je v tej obliki sestal tudi, da sprejme smernice, ki so potrdile oceno Komisije, da je bil v prvi fazi pogajanj o izstopu Združenega kraljestva dosežen zadosten napredek za prehod v drugo fazo pogajanj o prehodnih ureditvah in prihodnjih odnosih.

Svet Evropske unije

Malta in Estonija sta prvič prevzeli šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Malta se je v prvi polovici leta posvetila politiki na področju migracij, varnosti, socialne vključenosti, enotnega trga, sosedstva EU in pomorstva. Estonija pa je v drugi polovici leta posebno pozornost namenila digitalni Evropi in inovacijam.

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij

Evropski ekonomsko-socialni odbor je leta 2017 dejavno sodeloval pri razpravi o prihodnosti Evrope, saj je sprejel resolucijo o beli knjigi Komisije in organiziral nacionalne razprave v državah članicah. Poleg tega je junija gostil vsakoletne dneve civilne družbe s poudarkom na zagotavljanju pomembnega prispevka civilne družbe k razpravam o prihodnosti Evrope.

Julija 2017 je bil Karl-Heinz Lambertz izvoljen za predsednika Evropskega odbora regij. Odbor je med letom organiziral niz dogodkov v mestnih hišah, namenjenih razpravi z državljani o prihodnosti Evrope, ki so dosegli vrhunec med evropskim tednom regij in mest oktobra, ko je po državah članicah potekalo 29 prireditev. Poleg tega je Odbor gostil osmo evropsko konferenco o javnem komuniciranju, namenjeno izboljšanju komuniciranja vlad z državljani in ozaveščanju o politikah EU.

Dokončanje agende za boljše pravno urejanje

Junckerjeva Komisija se je po začetku mandata leta 2014 odločila, da se bo osredotočila na vprašanja, za katera je rešitev na ravni EU najboljša možnost ter za katera nacionalne ali lokalne rešitve niso učinkovite. To je pomenilo zmanjšanje števila pobud v letnih delovnih programih za več kot 80 % v primerjavi s predhodnimi Komisijami. Da bi dosegla boljše rezultate in se bolje odzvala na potrebe državljanov, je Komisija odprla oblikovanje politik in pripravo zakonodaje, tako da bolj upošteva mnenja ljudi ter v vsaki fazi oblikovanja politik in zakonodajnega postopka uporablja javna posvetovanja in posebna orodja za pridobitev povratnih informacij.

Agenda za boljše pravno urejanje je namenjena preglednemu ustvarjanju in vrednotenju politik in zakonodaje EU na podlagi dokazov ter mnenj državljanov in deležnikov.

Celotno delo Komisije temelji na boljšem pravnem urejanju, ki zagotavlja, da EU ukrepa le, kadar je to potrebno, in da je pri tem uspešna. To poleg omejenega števila prednostnih pobud vsako leto pomeni, da je treba nenehno spremljati sedanjo zakonodajo EU, zagotavljati, da ustreza svojemu namenu, ter po potrebi izvajati revizije, razveljavitve in poenostavitve. K temu procesu lahko prispeva vsak, tako da prek spletnega orodja poda svoje mnenje, kako izboljšati obstoječo zakonodajo EU.

Program ustreznosti in uspešnosti predpisov je namenjen iskanju možnosti za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje nepotrebnih stroškov. Kadar koli Komisija predlaga revizijo obstoječe zakonodaje, preveri, ali jo je mogoče poenostaviti in odpraviti morebitne nepotrebne stroške. Rezultate vseh desetih političnih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije je mogoče spremljati s pregledom stanja programa REFIT, ki kaže tudi, kako je Komisija upoštevala priporočila strokovnjakov in deležnikov. Do danes je bilo na podlagi več kot 280 javnih predlogov za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti zakonodaje EU sprejetih 69 mnenj.

Odbor za regulativni nadzor je neodvisni organ, ki zagotavlja nadzor kakovosti pri ocenjevanju učinka in vrednotenju. Leta 2017 je nadalje krepil spremljanje, količinsko opredelitev in smernice v zgodnejši fazi ter organiziral redne dejavnosti ozaveščanja skupaj z drugimi institucijami in regulativnimi varuhi.

Delovnemu programu Komisije za leto 2018 je bilo priloženo sporočilo z naslovom Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate, ki ocenjuje dosedanji napredek in določa dodatne ukrepe, ki jih namerava sprejeti Komisija. Obsežnejše sodelovanje javnosti, sistematično vrednotenje, visokokakovostne ocene učinka in okrepljen pristop k preverjanju ustreznosti zakonodaje so pripomogli k boljšemu ocenjevanju novih predlogov in obstoječe zakonodaje. To je oblikovalcem politike in deležnikom omogočilo, da podajajo argumente na podlagi dokazov in pričakovanih učinkov.

Projektna skupina za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“

Predsednik Juncker je 14. novembra 2017 za dokončanje dela v zvezi z agendo za boljše pravno urejanje uradno ustanovil projektno skupino za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“. Projektna skupina, ki jo vodi prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans, bo pripravljala priporočila za boljšo uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, da bi zagotovila, da EU ukrepa le, kadar to prinaša dodano vrednost. To pomeni, da je poskrbljeno za to, da se odločitve sprejemajo čim bližje državljanom, in sicer na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, razen če je ukrepanje na ravni EU bolj učinkovito. Poleg tega je zagotovljeno, da pravno urejanje ne posega dlje, kot je potrebno. Projektna skupina je opredelila področja, na katerih bi lahko države članice učinkoviteje dosegle rezultate, ter načine za boljše vključevanje lokalnih in regionalnih organov v oblikovanje politik EU in sprejemanje zakonodaje.

Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje

Leta 2017 so Parlament, Svet in Komisija izvajali nov Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje. Po njegovem sprejetju leta 2016 so se vse tri institucije prvič dogovorile o skupni izjavi o seznamu 58 zakonodajnih prednostnih nalog za leto 2017. Pobude so bile osredotočene na delovna mesta, rast in naložbe, socialno razsežnost EU, politiko EU na področju varnosti in migracij, enotni digitalni trg ter ambiciozne rešitve na področju energetske in podnebne politike.

Od 58 pobud, ki jih je predložila Komisija, jih je bilo 28 sprejetih do konca leta po soglasju Parlamenta in Sveta. Te vključujejo obnovitev in razširitev Evropskega sklada za strateške naložbe ter nova pravila za preprečevanje pranja denarja. Skupno število zajema pobude, ki so bile dogovorjene na politični ravni, pri katerih pa se bo zakonodajni postopek uradno zaključil na začetku leta 2018.

Decembra so predsedniki treh institucij pregledali doseženi napredek in se dogovorili o 31 nadaljnjih prednostnih nalogah, pri katerih bi morali še tesneje sodelovati, da bi se odzvali na glavne izzive, ki nas čakajo. Glede na to, da bodo čez 18 mesecev naslednje volitve v Evropski parlament, ta učinkovita opredelitev prednostnih nalog dokazuje, da EU lahko doseže rezultate za svoje državljane, kadar in kjer je to pomembno.

Komisija je med letom začela uradna pogajanja s Parlamentom in Svetom o pomembnejšem zakonodajnem predlogu za uskladitev več kot 160 obstoječih zakonodajnih aktov EU z Lizbonsko pogodbo. V to so vključene stare pravne določbe, ki jih je treba posodobiti, da bi zagotovili enotno izvajanje v državah članicah, upoštevan pa je tudi tehnološki in znanstveni napredek.

Poleg tega so tri institucije začele pogajanja o merilih, ki bodo, ko bodo dogovorjena, pripomogla k lažjemu razlikovanju med delegiranimi in izvedbenimi akti, dvema vrstama pooblastil, ki ju omogoča Lizbonska pogodba. Skupaj so razvile medinstitucionalni register delegiranih aktov, ki je začel uradno delovati 12. decembra ter bo zagotavljal celovite informacije in preglednost v vseh fazah življenjskega cikla delegiranega akta.

Spremljanje uporabe prava EU

Da bi državljani in podjetja lahko v celoti izkoristili prednosti, ki jih prinaša zakonodaja EU, je bistveno, da države članice direktive EU prenesejo v nacionalno zakonodajo v rokih, ki so jih sprejele, in da zakonodajo EU pravilno uporabljajo.

Komisija je julija sprejela letno poročilo o spremljanju uporabe prava EU, v katerem je predstavila glavne trende v letu 2016. V poročilu je bilo ugotovljeno, da se je število nerešenih postopkov za ugotavljanje kršitev v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 21 %. Ob koncu leta 2017 je proti 28 državam članicam potekalo 1 500 postopkov za ugotavljanje kršitev, v primerjavi z le 1 300 ob koncu leta 2013.

Komisija je v skladu s sporočilom z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov, ki ga je sprejela decembra 2016, okrepila prizadevanja za uporabo, izvajanje in izvrševanje prava EU. Zlasti bo v celoti izkoristila sistem finančnih sankcij v primerih, da države članice direktive v nacionalno zakonodajo ne prenesejo v dogovorjenem roku.

Državljanom omogočiti sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje EU

V okviru agende za boljše pravno urejanje imajo državljani zdaj več priložnosti za prispevek k pripravi zakonodaje EU. Februarja 2017 je začel delovati nov spletni portal, prek katerega lahko državljani in deležniki izrazijo svoje mnenje v celotnem ciklu oblikovanja politik. Prek portala se zbirajo povratne informacije o novih pobudah – od začetnih zamisli, opredeljenih v načrtu, do zakonodajnih predlogov – in se nemudoma objavijo na spletu, kar omogoča večjo preglednost. Med letom je bil razdelek s povratnimi informacijami portala obiskan skoraj polmilijonkrat.

Preglednost in odgovornost

Komitologija

Evropska komisija je za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti predlagala reformo sistema komitologije, prek katerega države članice EU nadzorujejo, kako Komisija izvaja pravo EU. Z reformo bodo morale sprejeti jasna stališča in s tem večjo politično odgovornost, kadar bodo morale podati mnenje o občutljivih odločitvah.

Skupni register za preglednost

V obstoječem registru za preglednost je vpisanih več kot 11 500 subjektov, od katerih jih je bilo več kot 7 000 vpisanih po tem, ko je Komisija novembra 2014 sprejela nova pravila, s katerimi je postala registracija pogoj za srečanje z njenimi ključnimi nosilci odločanja.

Komisija je leta 2016 predstavila predlog za vzpostavitev obveznega skupnega registra za preglednost, ki bi zajemal Parlament, Komisijo in prvič tudi Svet. S tem predlogom želi v vseh treh institucijah doseči trden sistem in visoke standarde preglednosti. Parlament in Svet sta leta 2017 sprejela svoj pogajalski mandat in pogajanja naj bi se začela na začetku leta 2018.

Nov kodeks ravnanja za člane Komisije

Nov kodeks ravnanja, v katerem bodo določeni novi standardi in okrepljena etična pravila za člane Evropske komisije, naj bi začel veljati februarja 2018, po končanem postopku posvetovanja v Parlamentu.

Dostop do dokumentov

Septembra je Komisija sprejela poročilo o dostopu do dokumentov za leto 2016, iz katerega je razvidno, da državljani in organizacije dejavno uporabljajo to pravico, kar znatno pripomore k spodbujanju preglednosti. Prejetih je bilo več kot 6 000 začetnih prošenj za dostop do dokumentov. Zahtevani dokumenti so bili v več kot 81 % primerov v celoti ali delno razkriti.

Nadzor nad proračunom EU

Po pozitivnem priporočilu Sveta je Parlament aprila 2017 dokončno odobril izvajanje proračuna EU v letu 2015 s strani Komisije.

Julija je Komisija predstavila celovit sveženj finančnih poročil o proračunu EU za leto 2016, v katerem je združila vse razpoložljive informacije o prihodkih, odhodkih, finančnem poslovodenju in uspešnosti EU. Iz poročil je razvidno, da je proračun EU dosegel rezultate v skladu s prednostnimi nalogami Komisije in da se je pravilno izvajal. Septembra je Evropsko računsko sodišče deseto leto zapored potrdilo zaključni račun EU ter ugotovilo, da prikazuje resnično in pošteno sliko finančnega stanja. Poleg tega je Sodišče odkrilo manj napak na področjih porabe, kot jih je bilo sporočenih v predhodnih treh letih in prvič izdalo kvalificirano (in ne negativno) mnenje o končni skupni stopnji ocenjene napake. Stopnja napake pri približno polovici odhodkov EU ni bila niti tako velika, da bi jo Sodišče štelo za pomembno. Pri prihodkih v proračunu ni bila ugotovljena nobena napaka.

Nacionalni parlamenti

Junija sta bili objavljeni dve letni poročili: letno poročilo o subsidiarnosti in sorazmernosti za leto 2016 ter letno poročilo o odnosih med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti za leto 2016.

Nacionalni parlamenti so v letu 2017 predložili 576 mnenj, od tega 53 obrazloženih mnenj v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, v katerih so podali argumente, da zakonodajni akti, ki jih je predložila Komisija, niso bili skladni z načelom subsidiarnosti. Komisija je še naprej krepila politični dialog z nacionalnimi parlamenti. Komisarji so se med letom 217-krat srečali s poslanci nacionalnih parlamentov, bodisi med obiski v državah članicah bodisi tedaj, ko so poslanci obiskali Bruselj. Člani Komisije so se ob tem udeležili različnih medparlamentarnih srečanj in drugih dogodkov, na katerih so se srečali z nacionalnimi poslanci.

Evropski varuh človekovih pravic

V letu 2017 so preiskave evropskega varuha človekovih pravic glede domnevnih nepravilnosti v institucijah in organih Evropske unije zajemale horizontalne teme, npr. kodeks ravnanja komisarjev, ad hoc odbor za etiko, imenovanje posebnih svetovalcev Komisije, preglednost in sestavo strokovnih skupin Komisije ter obravnavo pritožb zaradi kršitev v okviru sheme EU pilot. Obravnavane so bile tudi posebne teme, npr. vprašanja v zvezi z javnimi razpisi, pogodbami, zamudami pri plačilih, individualnimi kadrovskimi zadevami in dostopom do dokumentov.

Evropska državljanska pobuda

Komisija je med letom zabeležila osem novih pobud in potrdila uspešno zbiranje podpisov za eno pobudo. Septembra je bil kot del svežnja ukrepov o stanju v Uniji podan predlog za reformo evropske državljanske pobude, da bi postala dostopnejša in prijaznejša uporabnikom. Namen revizije je izkoristiti vse možnosti državljanske pobude kot sredstva, ki spodbuja demokratično razpravo in državljanom omogoča, da prispevajo k prednostnim nalogam EU.

Po evropski državljanski pobudi Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi se je Komisija 12. decembra zavezala, da bo leta 2018 predložila zakonodajni predlog za večjo preglednost in kakovost študij, ki jih Evropska agencija za varnost hrane uporablja pri znanstvenem ocenjevanju snovi. Glede zahteve za prepoved glifosata je EU menila, da ni niti znanstvene niti pravne podlage, ki bi upravičevala takšno prepoved.

Dialogi z državljani

Komisija je v letu 2017 še naprej sodelovala z javnostjo prek dialogov z državljani. Predsednik, podpredsedniki in vsi člani Komisije so se skupaj s številnimi člani Evropskega parlamenta in državnimi politiki med letom udeležili 156 dialogov. Te je dopolnilo 161 dialogov z državljani, ki so se jih udeležili višji uradniki Komisije.

Med vrhunci so bili dialog s predsednikom Junckerjem in predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem v Ljubljani marca, dan po sprejetju bele knjige o prihodnosti Evrope, dialog s prvim podpredsednikom Komisije Fransom Timmermansom v Stockholmu na Švedskem ob dnevu Evrope v maju ter dialog z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednico Komisije Federico Mogherini in predsednikom malteške vlade Josephom Muscatom v Rimu v Italiji na predvečer 60. obletnice podpisa Rimskih pogodb.

Septembra je predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani skupaj s komisarjem Tiborjem Navracsicsem sodeloval v dialogu z državljani v Norcii v Italiji, komisarka Corina Crețu in predsednik Evropskega odbora regij Karl-Heinz Lambertz pa sta sodelovala v dialogu v Bukarešti v Romuniji.

317 dialogov z državljani, ki so potekali med letom, je državljanom in nosilcem odločanja dalo priložnost za osebni pogovor, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razpravi o odzivih državljanov na belo knjigo o prihodnosti Evrope in vprašanjih, ki so zanje najpomembnejša, tudi o socialni Evropi, vključevanju mladih in zaskrbljenosti, da demokracijo in enotnost v EU ogrožajo populisti. Dialogi so potekali v 160 mestih v 27 državah članicah in pri njih je sodelovalo več kot 50 000 ljudi, še 193 000 ljudi pa je devet dialogov z državljani spremljalo v živo na omrežju Facebook.